(VIDEO) “Pričevalci” – Kako so novinarji nacionalke postali “pričevalci” in tako postali idealni gostje za oddajo Jožeta Možine

“Morda se v oddaji Pričevalci komu kakšna izjava od tistih, ki jih dr. Možina sprašuje zdi sporna, netočna, morda. Morda in ima pravico, da jo ovrže. Ampak oddaja, ki ima drugi zorni kot na isto stvar, naj ostane. Jaz sem trdno prepričan, da je svoboda govora tista prvina demokracije, ki nam omogoča, da se izrazimo,” je ob neki priložnosti dejal odhajajoči predsednik države Borut Pahor.

Zadeva še kako velja za nastope novinarjev informativnega programa, ki so nastopili, kar na dveh okroglih mizah. Eno je v Kinu Šiška organiziral Inštitut 8. marec, kjer je njegova predsednica Nika Kovač gostila znana imena iz malih ekranov.  Na“večeru resničnih zgodb o RTV-ju”, so v polni dvorani Kina Šiška lahko “prisluhnili resničnim zgodbam novinarjem in novinarkam nacionalke ”

O “grozotah”  na nacionalki, ki so jih na Facebooku povzeli  v Inštititu 8. marec, so spreovorili : Igor E. Bergant, Vesna Pfeiffer, Andrej Karoli, Elena Batista, Dejan Koban ,Mateja Pevec, Špela Kožar, Seku Conde, Zvezdan Martič, Manica Janežič Ambrožič .

“Prvi je spregovoril Igor E. Bergant. Poleg tega, da nas je presenetil s svojim humorjem, je izpostavil nekaj zelo pomembnega: »Na javni televiziji sem že približno 30 let, pa si nikoli nisem mislil, da bom na njej doživel to, kar se dogaja v zanjem letu. Ves ta čas smo bili na informativnem programu boljši ali slabši približek tega, kar bi morali biti in tega, kar bi si v naši družbi tudi zaslužili. Torej vselej premalo dobri. A zdaj pa smo postali parodija sami sebe, žal.«
Ker nobene oddaje na javni RTV ne bi bilo brez ljudi za zasloni, je z nami svojo zgodbo delila tudi montažerka Mateja Pevec: »Ko vidiš, koliko dela je za enim prispevkom, do televizije dobiš veliko spoštovanje. Zato me zelo boli to, da je v trenutni situaciji v naši ustanovi vse stresno. Strašno je, da v isti ustanovi, kjer ustvarja, kjer se počutim doma že 30 let, ne vem več, kdo mi hoče škoditi in kdo ne. Nikoli ni bilo tako. To pa se pozna tudi na našem delu.«
Tretja je spregovorila Ilinka Todorovski: »Danes gledam, kako za urednika odmevov pride nekdo, ki pred tem ni opravil niti ene samcate sekunde televizijskega dela. Jaz moram povedati, da mene to osebno žali. Kaže pa tudi, da je tarča prevzema informativni program. Seveda pa vsi, ki mislijo, da se to ne bo širilo naprej, na druge programe, živijo v zmoti. Vse, kar smo do zdaj še v najhujši nočni mori mislili, da je nemogoče – vse to se je do zdaj že zgodilo.«
Nadalje smo imeli priložnost prisluhniti Zvezdanu Martiču, ki je povedal, da so mu pri oblikovanju prispevka za Utrp rekli: »Kaj ti ne veš, da mi ne pokrivamo afer SDS-a?«
Ker javna RTV ni samo televizija, ampak tudi radio, je danes z nami tudi Andrej Karoli. »Jaz sem še vedno del Vala 202, ki je del javne RTV. In javna RTV je veliko več kot zgolj boj za nadzor nad poročanjem. Radio sicer ni enako kot televizija, a tudi na radio se izvajajo pritiski, tudi na Val 202. Jaz se bom udeležil referenduma in vem, kako bom glasoval, ker mi ni vseeno. Ker tudi radio je za-kon.«
Za njim smo prisluhnili Manici Janežič Ambrožič: »Počaščena sem, da se vas je danes toliko zbralo, ker sem na poti do sem razmišljala, da nas je še čisto malo takšnih, ki nas skrbi za javni medij in za demokracijo. Na poti sem me je taksist vprašal, zakaj sem tako napeta. Pa tudi, da ko vozi ljudi z RTV-ja, so vedno vsi žalostni. Potem me je potolažil. Rekel je, da bo vse še v vredu. In jaz mu moram verjeti. Napade na javno RTV moramo ubraniti pred grozodejstvi, grožnjami, žalitvijo in vsako, ponavljam – vsako politiko. Ne smemo več molčati.«
Javna RTV je tudi MMC, zato je bil danes z nami tudi Boris Vasev: »Jaz mislim, da Igorja Pirkoviča novinarstvo ne zanima. Kdaj pa kdaj ga ni na spregled, niti v živo, ne odgovarja na telefon in niti na mail. Njemu ni pomembno, da bi se ga slišalo. Pomembno mu je, da se ne sliši nas. In Pirkovič je nekdo, ki ponazarja logiko tisti, ki hočejo RTV politično prevzeti.«
Vesna Pfeiffer pa je spregovorila o dogajanju 17. avgusta, ob tem pa je jasno izpostavila: »Jaz nikoli nisem klonila pred nobenimi političnimi pritiski, pa tudi do konca in ob koncu svoje kariere ne bom. Moj šef je javnost, jaz sem javnosti odgovorna. Razmere na RTV so težke in kaotične in mi smo se odločili, čeprav za veliko ceno – da se bomo uprli in da tega, kar se trenutno dogaja, ne bomo dopustili. Čakamo referendum in upamo na boljše čase.«
Dejan Koban, montažer slike in zvoka: »Tu gre za načrtno demontiranje javnega zavoda in za še zadnji podaljšek tega, kar je imela prejšnja oblast v rokah.«
Z nami pa je bila tudi Elen Batista Štader, ki je bila prva, odstavljena z RTV-ja: »Ko sem našla res ekskluzivni material za novico v Dnevniku je bil odgovor mojega novega šefa preprosto ta, da smo polni. Odgovorila sem mu, da jaz bom to objavila na TV Koper, ker se tega s pomembnimi informacijami ne dela. Vprašal me je – kje?! In jaz sem presenečeno ugotovila, da sploh ne ve, da imamo tudi izpostavo Koper.«
Špela Kožar: »Borimo se za to, da novinarstvo ne postane samo propaganda, katerekoli politične stranke. Sem pa presenečena, kako shitro so z RTV odšli obrazi, s katerimi sem jaz gor rastla. Miša Molk je nekega dne samo izginila. Potem Studio City. In tako naprej. Lepo je videti vašo podrporo. Naj pa povem, da neverjetno pogrešam v tej zgodbi ministrico Asto Vrečko. Neverjetno pogrešam tudi vladno koalicijo.«
Zadnji je na oder stopil Seku Conde. Povedal je, da sta bila s kolegom Adrijanom zadnja voditelja oddaje Globus. In še: »Preden je prišlo novo vodstvo, sem imel dela ogromno. Od njihova prihoda dalje pa imam dela žal precej manj. Preveč oddaj je moralo umreti za to, da bi gledali to, kar gledamo zdaj,” so zapisali v nštitutu 8. marec.

Društvo novinarjev Slovenije je pred referendumom o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) organiziralo javno debato RTV je ZAkon – dopisništva so ZAkon. Na njej so izpostavili pomen dopisnikov oziroma verodostojne informacije, preverjene na terenu. Spregovorili so še o pomenu javne radiotelevizije in usposobljenih novinarskih kadrov ter o zakonu o RTVS.

Sodelujoči so debato začeli s poudarjanjem pomena dela dopisnikov po Sloveniji in v tujini. “Dopisniki vseh sort so temelj kateregakoli medija. To je poklicni profil v našem novinarskem cehu, brez katerega ne morejo ne časopis, ne radio, ne televizija,” je kakovostno dopisništvo prvi izpostavil nekdanji novinar in voditelj na TV Slovenija Slavko Bobovnik.

Da ima dopisnik na terenu v nasprotju z urednikom iz Ljubljane pristen stik z življenjem, z dogajanjem, pa je izpostavil odgovorni urednik Prvega in informativnega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.

Zamejska dopisnica RTV Slovenija iz Avstrije Petra Kos Gnamuš pomen svojega dela vidi predvsem v preverjanju informacij in boju proti lažnim novicam. O pomenu dopisništva pri presojanju relevantnosti in zanimivosti dogodkov pa je spregovorila tudi dopisnica Slovenske tiskovne agencije iz Koroške Vesna Pušnik Brezovnik.

Kot ugotavljajo sogovorci, so mediji v preteklih letih krčili svojo mrežo dopisništev, prav zato je še večji pomen javnih medijev, ki morajo zagotavljati široko mrežo dopisnikov. “Ukinjanje dopisništev je nesprejemljivo, saj je danes povezanost med državami tako močna, da kar se drugod zgodi, hitro pride k nam. Dopisništvo danes ni več luksuz, temveč je za javni servis nekaj osnovnega,” je svoje mnenje izrazila Kos Gnamuševa.

Pomen javnega medija se je po Poslekovem mnenju jasno pokazalo zlasti v obdobju epidemije covida-19, ko je Radio Slovenija beležil rekordno poslušanost. To je dokazalo, da ljudje iščejo verodostojne informacije, in so jih v javnem servisu tudi našli.

Razprava se je nato razširila tudi na dogajanje na RTVS in na prihajajoči referendum o zakonu o RTVS. Kot so poudarili sogovorci, je na javni radioteleviziji v zadnjem obdobju precej upadla kakovost programa, zaradi pritiskov na zaposlene številni kvalitetni kadri odhajajo, prihajajo pa manj usposobljeni kadri.

“Ključno vprašanje na uredniškem kolegiju, ko debatiramo o tem, kakšno omizje si želimo v določeni oddaji, je to, kaj lahko določena oseba prispeva v javnem diskurzu o določeni temi. Nas ne zanima, ali je človek desni, levi, ampak nas zanima, ali je strokovnjak, ali je kredibilen” je bil jasen Poslek, ki je z ostalimi sogovorci poudaril, da politika ne sme vplivati na delo novinarjev. In prvi korak k depolitizaciji javne radiotelevizije bi bilo prav sprejetje novele zakona o RTVS.