(VIDEO) “Stanje je zelo kritično, drvimo proti točki, ko bo likvidnost počasi problem” – Nekdanji direktor RTV Marko Fili v Šentjakobskem gledališču o tem, da stanje na nacionalki “slabše, kot je trenutno, niti slučajno ne more biti”

Na sinočnji okrogli mizi o pomenu javne RTV so nastopili tudi aktualni generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough in dva “Stanje je zelo kritično, drvimo proti točki, ko bo likvidnost počasi problem,” in Igor Kadunc. Grah Whatmough in Filli vidita finančno stanje zavoda kot zaskrbljujoče. Kadunc pa pravi, da financiranje zagotavlja zakon, je pa težava, ko ni znano, ali se s tem denarjem razumno gospodari.

Gosta v prvem delu, v katerem je nastopil Sašo Hribar, zaščitni znak Radia Ga Ga in programski svetnik, sta bila nekdanja RTV-jevca Miha Šalehar in Marcel Štefančič. “Javni medij je treba zaščititi. Kako? Ne vem, mogoče tako, da se ga pusti pri miru. To, kar se dogaja na televiziji, je znak, da je nekomu mar. In nam bi moralo biti še bolj mar, da to ohranimo. Hkrati pa moramo, apeliram na sistem, sami sebe ceniti. Ker če te odličnosti ne bomo znali gojiti – ta odličnost je luč te institucije, treba je institucionalno urediti, da se bo to znanje predajalo naprej – potem nismo naredili nič,” je dejal Šalehar.

“Studio City, kot je bil, je lahko nastal samo na nacionalki, kot je bila. Takšna oddaja ne more nastati na nobeni zasebni postaji v Sloveniji. Zato je treba zagotoviti, da bo omogočila nastanek takšnih oddaj, kot je bil Studio City,” je povedal Štefančič.

Whatmough je na okrogli mizi v okviru prireditve z naslovom RTV SMO v organizaciji sveta delavcev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) spomnil, da je takoj po izjavi premierja Roberta Goloba o načrtovani pomoči javnim zavodom zaradi energetske draginje pisal ministrstvu za infrastrukturo. Zdaj čakajo na odgovor na dopis oziroma na sestanek pri ministru za infrastrukturo Bojanu Kumru. “Če bi dobili 8,3 milijona evrov, bi naslednje leto lahko pokrili brez večjih težav,” je zatrdil.

“Stanje je zelo kritično, drvimo proti točki, ko bo likvidnost počasi problem,” pa je dejal Filli. Če vlada noče dvigniti RTV-prispevka, po njegovi oceni ostane le možnost, da se iz državnega proračuna sofinancira projekte, ki jih je mogoče izvesti, denimo programe za manjšine in za zamejstvo.

Fili je povedal, da je dejansko težje uresničevati neke investicije, če morajo skozi programski in nadzorni svet, čeprav programski svet daje samo mnenju k finančnemu načrtu.

“Odločal je nadzorni svet, ki je bil številčno manjši organ in z njim se je bilo lažje pogovoriti,” je dejal Fili in dodal, da niti število članov sveta in niti način njihovega izbora ne spremenita nič, temveč je treba narediti strategijo in se je držati. “Nekoč nam je to uspelo narediti,” je dejal Fili.

“Slabše, kot je trenutno, niti slučajno ne more biti. Hudo je, če tega nočemo priznati,” pa je dejal prejšnji generalni direktor RTV Slovenija in povzel besede programskega svetnika Slavka Kmetiča. “Dejstvo je, da nas je 21 in se dogovorimo in to naredimo.” Povedal je še, da so bili sedanji svetniki izvoljeni le na predlog peščice, tudi brez znanja o delovanju RTV-ja.

V preteklosti, preden je začel veljati sedanji zakon, pa so bile po Kadunčevih besedah programski svetniki ugledni posamezniki. “Tam so bile osebe, ki so imele hrbtenico, ki so se morale izkazati. Četice ni bilo, ampak so bile ugledne osebe,” je dejal.

Predhodnik Graha Whatmougha Kadunc pa je opomnil, da “financiranje zavoda ni problem, saj je zakonsko določeno, da se poskrbi za zadostno financiranje”. Država bo morala po njegovem mnenju priskrbeti omenjenih osem milijonov evrov, pri čemer ne vidi težav.

Dotaknili so se tudi vladne novele zakona o RTVS, o kateri se bodo volivci izrekali na naknadnem zakonodajnem referendumu. Določa, da bi dosedanjo funkcijo generalnega direktorja nadomestila štiričlanska uprava, namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta pa bi kot enoten organ ustanovili svet zavoda.

Kadunc povezanost programskega in finančnega dela, vneseno v zakon, vidi kot pozitivno. Ob pomisleku, da člani novega enotnega organa morda ne bodo dovolj podkovani na finančnem področju, pa je vprašal: “Oprostite, ali zdajšnji člani programskega sveta vedo kaj o finančnih zadevah?”

Whatmough je kritičen do tega, da je bila novela sprejeta po nujnem postopku. Poleg tega se sprašuje, zakaj bi bila uprava zavoda, predvidena v noveli, bolj primerna od zdajšnje ureditve. “Ostaja priokus, da je novela namenjena le menjavi trenutne garniture,” je ocenil.

Filli je medtem izpostavil, da zakoni delujejo pod pogojem, če se jih spoštuje. Politični pritiski na zavod so po njegovih besedah vedno bili in novela, če ne bo spoštovana, v tem pogledu ne bo prinesla sprememb. Tudi če bo zakon spremenjen, naj se ljudje ukvarjajo z razvojem, imeti pa morajo tudi vizijo, je pozval.

Na drugi okrogli mizi so sodelovali aktualni predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, nekdanji predsednik programskega sveta Miran Zupanič ter nekdanji novinar in pomočnik direktorja RTV SLO, Boris Bergant.

Gregorčič je na vprašanje voditelja v uvodu pojasnil, da seje programskega sveta v arhivu MMC-ja niso dostopne zato, ker tako določa poslovnik programskega sveta. Za spremembo je potrebna dvotretjinska večina, kar je težko doseči. Bi pa sam za arhiviranje posnetkov sej glasoval in morda bo to tudi predlagal.

Zupanič je kot cilj svojega mandata, začetega leta 2016, določil verodostojnejši RTV. Leto pozneje je odstopil. Tokrat je na pobudo voditelja pojasnil, zakaj. Odstopil je zaradi “zgodbe, ki se je napletla na relaciji Igor Pirkovič, Jadranka Rebernik in direktorica Jerka Bizilj”. Tedaj so programski svetniki neko dogajanje ocenili kot programsko napako, naložili takratnemu novoizvoljenemu direktorju Kaduncu, naj jo uredi, potem pa se to ni zgodilo, in zato je odstopil. Je pa Zupanič to vzel kot zgodnji primer eskalacije znotraj RTV-ja, ki se je pozneje zgodila.

Voditelj je nato Gregorčiča izzval z vprašanjem, ali je RTV pod njegovim vodenjem programskega sveta samostojen. “Mislim, da je,” je odgovoril Gregorčič in dodal, da programski svet ni RTV SLO, RTV SLO je dva tisoč ljudi, je tako velika institucija, da se je ne da ugrabiti. To je njena največja prednost in največja slabost, je nadaljeval. Slabost zato, ker zaposleni po Gregorčičevih besedah pogosto mislijo, da so samozadostni, tudi takrat, ko jim varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev kaj poskuša dopovedati. RTV se lahko uniči zgolj sam, če zaposleni ostajajo v svojem mehurčku, nedovzetni za zunanjo kritiko in refleksijo ter si ne pustijo postaviti ogledala, ker mislijo, da tega ne potrebujejo, je sporočil vodja programskega sveta. Poudaril je še, da gre za njegovo osebno mnenje.