(V ŽIVO) Aleš Primc predaja podpise za razpis za referendum o družinskem zakoniku

Predstavniki koalicije Za otroke gre! so danes v DZ vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o nedavno sprejetih spremembah družinskega zakonika. Kot zatrjujejo, so zbrali 30.600 podpisov. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma na omenjeni zakon, pa napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče.

Po besedah predstavnika koalicije Za otroke gre! Aleša Primca je pobudnikom referenduma omenjeno število podpisov uspelo zbrati v sedmih dneh, s čimer da je Slovenija “pokazala, da spoštuje mamo in očeta, materinstvo in očetovstvo in da želi, da tudi država spoštuje materinstvo in očetovstvo”. Predstavnica Metka Zevnik pa je v izjavi za medije ocenila, da so zbrani podpisi jasen dokaz, da je “družina v srcu slovenskega naroda”.

Če je referendumska pobuda vložena v skladu z zakonom, ima sicer predsednica DZ sedem dni časa, da določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. DZ referendum razpiše, če pobudnik predloži podpise podpore najmanj 40.000 volivcev.

Pričakovati je sicer, da bo še pred tem DZ izglasoval sklep o nedopustnosti referenduma. To lahko stori v 14 dneh od vložitve podpisov pod referendumsko pobudo. Ustava namreč v 90. členu določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Spremembe družinskega zakonika, ki jih je DZ prejšnji teden potrdil z 48 glasovi za in 29 proti, namreč sledi odločitvi ustavnega sodišča iz julija letos, s katero je to istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ustavno sodišče je ob tem DZ naložilo, da neustavnost odpravi v šestih mesecih.

Primc pa je medtem prepričan, da sprejete spremembe družinskega zakonika ne uresničujejo odločbe ustavnega sodišča, ampak jo presegajo. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, pa se bodo pritožili na ustavno sodišče. Kot je spomnil, so to v preteklosti storili že dvakrat in pri tem bili uspešni, zato so “optimistični tudi v naprej”.

O tem, da je ustavno sodišče v preteklosti dopustilo referendum o družinskem zakoniku, ker ni obstajala odločba, kot je ta iz julija letos, pa je Primc v današnji izjavi za medije dejal le, da je ustavno sodišče v vseh primerih odločalo o enaki zadevi, zato bi po njegovem prepričanju moralo enako odločiti tudi letos in dopustiti referendum o družinskem zakoniku.

@strankalevica iz varne oddaljenosti ponavlja svoje laži. Dajmo se enkrat soočiti v živo z argumenti. Izberite televizijo. @LukaMesec, koliko te je v hlačah? https://t.co/C6GDjJmJ48

— Primc Ales (@ales_primc) October 11, 2022

Stari, ti maš resne psihične težave. Idi k psihiatru

— Blabzer (@baxebox) October 11, 2022

DS je danes s 17 glasovi za in 11 proti sprejel odložilni veto na spremembe družinskega zakonika, ki ga je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Po mnenju predlagateljev so spremembe, po katerih je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in ki istospolnim omogočajo posvojitev otrok, zaobšle voljo ljudstva.

Prvopodpisani pod predlog Tomažič iz interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je dejal, da so spremembe zaobšle voljo ljudstva, izraženo na dveh referendumih. Predlagatelji po njegovih besedah ugotavljajo, da so “istospolni partnerji tudi po trenutni ureditvi v vseh ključnih elementih obravnavani enako kot raznospolni partnerji, razlikujejo se zgolj poimenovanja življenjskih skupnosti, v katerih živijo raznospolni in istospolni pari”.

Posledično je po njihovi oceni kot edini razlog, zakaj je bila sprejeta odločitev o spremembi dikcije zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti, mogoče prepoznati namero, da se izenači raznospolne in istospolne partnerje v vseh pravnih posledicah iz zakonika, tudi glede posvojitev in možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Poleg tega se s sprejeto zakonsko ureditvijo, po kateri bodo istospolni pari upravičeni tudi do posvojitve otrok, krši 53. člen ustave, v skladu s katerim država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere, menijo. Spremembe namreč v svojih posledicah, ki posvojitev otroka dopuščajo tudi istospolnih partnerjem, po njihovi oceni neprimerno posegajo v tradicionalno razumevanje zakonske zveze in družine kot skupnosti moža, žene in njunih potomcev, saj slednjo popolnoma redefinira.

Vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Špela Isop je medtem pojasnila, da je bil razlog za pripravo sprememb odpraviti neustavnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. “To je edini razlog za pripravo sprememb,” je zagotovila. Glede možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jo je omenil Tomažič, pa je povedala, da je vprašanje urejeno v posebnem zakonu, po katerem sta do te možnosti upravičena le moški in ženska pod določenimi pogoji.

Ustava po njenih besedah otrokom, ki so denimo brez staršev, zagotavlja posebno varstvo države, to pa je tudi posvojitev. Center za socialno delo predlaga sodišču najustreznejša kandidata za posvojitev otroka, pri čemer pa mora upoštevati različne pogoje in okoliščine, je dejala.