(VIDEO) Noro: Potem, ko je Evropo spravil na kolena, Volodmir Zelenski zdaj poziva Zahod, “da sproži preventivni jedrski napad na Rusijo”
“Potrebni so preventivni napadi, da bodo vedeli, kaj jih čaka, če bodo uporabili jedrsko orožje. Ne obratno, čakati na jedrske napade Rusije in potem reči, ‘oh, to si naredil, potem pa tole,'” je dejal. v četrtek, ko je govoril prek video povezave v avstralskem think tanku Lowy Institute. Nato bi moral Nato, je dejal Zelensky, “premisliti, kako uporablja svoj pritisk.”
Genuine question. Who are you more concerned about when it comes to reckless speech and behavior? Putin or Zelensky? https://t.co/XSuKszIwbM
— Paul Joseph Watson (@PrisonPlanet) October 6, 2022
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski meni, da bi moral Nato “Rusiji onemogočiti uporabo jedrskega orožja,” poroča ukrajinska agencija Intefax.
https://twitter.com/ava82615829/status/1578125809398808579
https://twitter.com/im_vladimir_s/status/1578071002818510849
Before #Zelensky became President of #Ukraine he was an actor. Here he is playing the role of President of Ukraine. pic.twitter.com/NJXpP9Qukp
— Matt Zoss Pharmacy (@Hatrilbies) September 30, 2022
Voditelji Evropske unije so danes ob prihodu na neformalni vrh EU v Pragi poudarjali pomen enotnosti unije pri odzivu na rusko invazijo v Ukrajini in na visoke cene energentov. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell pa je dejal, da bo voditelje EU prosil za nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini. Sinoči je Biden ostro opozoril na nevarnost jedrske vojne v Ukrajini. “Prvič po kubanski raketni krizi imamo neposredno grožnjo uporabe [jedrskega] orožja, če se bodo stvari dejansko nadaljevale tako, kot gredo,” je dejal.
Pentagon je sporočil, da še vedno ni opazil znakov, da Putin namerava izstreliti jedrsko orožje. Toda Bidnove sinoči pripombe kažejo, kako resno ZDA jemljejo Putinove grožnje z uporabo jedrskega orožja, je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva, poroča Politico.com
The Pentagon said it still has seen no signs that Putin is planning to launch nuclear weapons.
But Biden’s comments last night show how seriously the U.S. takes Putin’s threats to use nuclear weapons, a Defense Department spokesperson said. https://t.co/Rw1uLJdi8b
— POLITICO (@politico) October 7, 2022
“Voditelje bom prosil, naj podprejo predlog za novo tranšo plačil v evropski mirovni instrument, da bi še naprej vojaško podpirali Ukrajino in tudi za misijo urjenja ukrajinskih vojakov,” je pred vrhom v izjavi novinarjem izpostavil Borrell.
Dodal je, da upa, da bodo ta predlog formalno imeli na mizi na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov sredi oktobra. Doslej je unija Ukrajini prek mirovnega instrumenta namenila petkrat po 500 milijonov evrov pomoči, skupno 2,5 milijarde evrov.
Borrell je tudi dejal, da je treba na visoke cene energentov pogledati tudi z vidika varnosti. Po njegovem mnenju Rusija s cenami igra svojo igro.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se je zavzela za uvedbo kapice za ceno zemeljskega plina, a na način, da države ne bi tekmovale druga proti drugi, da bi gospodinjstva lahko plačevala račune ter da bi rešili podjetja. “Čas je, da najdemo skupne rešitve in sem precej optimistična, da jih bomo našli,” je dejala.
Ocenila je še, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo ustavil ter da mora biti unija sposobna proporcionalno odgovoriti na grožnje. Ob tem je Metsola izrazila zadovoljstvo, da je unija po ruski invaziji na Ukrajino pokazala takšno enotnost kot še nikoli doslej. Poudarila je še, da mora unija pokazati, da ni grožnje, da se bo razdrobila.
Nujnost enotnosti unije v podpori Ukrajini ter pri energetski krizi ob prihodu na vrh izpostavil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. “Razpravljali bomo o tem, kako zaščititi kritično infrastrukturo in kako si zagotoviti varnost,” je še pojasnil. Kar zadeva energijo, bi se morali voditelji dogovoriti za zmanjšanje povpraševanja, zagotoviti dobave in rešiti vprašanje cen. “Ne smemo več izgubljati časa,” je poudaril.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je izpostavila, da danes ne bodo sprejeli odločitev, temveč je srečanje priprava na formalni vrh EU čez dva tedna. Dejala je še, da so članice unije pripravljene razpravljati o tem, kje postaviti kapico za cene zemeljskega plina. Je pa to le prvi korak.
Pred Praškim gradom, kjer poteka vrh, se je sicer zbralo nekaj deset protestnikov z ukrajinskimi zastavami in zastavami EU. Ob prihodu predsednikov držav in vlad so vzklikali: “No veto, strong EU” (Ne vetu, močna EU) in Stronger together (Skupaj močnejši) ter nosili tudi napis Western tanks for Ukraine (Zahodni tanki za Ukrajino).
Voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Robert Golob, imajo danes na dnevnem redu nadaljnje ukrepe za soočanje z energetsko draginjo, odziv na rusko zaostrovanje agresije na Ukrajino ter nadaljnjo vojaško, finančno, humanitarno in politično podporo tej državi. Članice so sicer osmi sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi pravno podlago za cenovno kapico za rusko nafto, potrdile v četrtek.
Energetska kriza in vojna v Ukrajini sta zaznamovali tudi razprave na četrtkovem prvem zasedanju Evropske politične skupnosti. Več kot 40 evropskih voditeljev je enotno obsodilo rusko agresijo na Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je včeraj evropske voditelje danes pozval k vojaški pomoči Ukrajini v boju proti ruski agresiji, da bi s tem zaščitili tudi Evropo. V svojem govoru na prvem srečanju Evropske politične skupnosti (EPS) v Pragi je Rusijo označil za “najbolj protievropsko državo” in pozval k nadaljnji zaostritvi sankcij.
Zelenski je v video nagovoru voditeljem iz več kot 40 evropskih držav pozval k nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, da bi njegova država lahko zmagala v vojni in da “ruski tanki ne bi napredovali proti Varšavi ali spet proti Pragi” ter da ruske rakete “ne zadenejo ozemlja Finske ali katere druge države”.
O današnjem prvem zasedanju EPS, ki se ga fizično udeležuje predsednik ukrajinske vlade Denis Šmihal, je Zelenski dejal, da smo zahvaljujoč “tej pobudi dobili ne le še en format sodelovanja v Evropi, ampak izjemno močno priložnost za ponovno vzpostavitev miru v Evropi”.
Pri tem je izpostavil dejstvo, da se srečanja ne udeležujejo predstavniki Rusije, ki “se zdi, da geografsko spada v Evropo, a je z vidika svojih vrednot in obnašanja najbolj protievropska država na svetu”.
Pozval je k miru v Ukrajini, pri čemer računa na pomoč zahodnih držav. Pri tem se je izrekel za varnostna jamstva pred vstopom njegove države v zvezo Nato. Zelenski je namreč konec prejšnjega meseca, na dan, ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal dokumente o priključitvi štirih ukrajinskih regij Rusiji, dejal, da bo Ukrajina uradno vložila prošnjo za vstop v Nato po hitrem postopku.
Rusija si po besedah Zelenskega ne želi miru. Pri tem je pozval k nadaljnji zaostritvi sankcij proti Moskvi. Zavzel se je tudi za prekinitev sodelovanja z Rusijo in njenimi podjetji, prav tako pa bi jo morali izključiti iz vseh mednarodnih organizacij ali vsaj suspendirati njeno članstvo, najprej v Združenih narodih, je poudaril ukrajinski predsednik.
Zelenski je Rusijo tudi obtožil jedrskega izsiljevanja in destabilizacije energetskih trgov ter ji očital, da stoji za sabotažami v Evropi, tako proti skladiščem orožja v preteklosti in sedaj tudi proti plinovodom, pri čemer je namignil na nedavno poškodovanje cevi Severnega toka 1 in 2 v Baltskem morju, zaradi česar je prišlo do uhajanja plina, namenjenega v Evropo.