(VIDEO) Prvi odstop iz predsedniške tekme – Gregor Bezenšek ml. sklical izredno tiskovno konferenco in odstopil od kandidature za predsednika republike

Glasbenik Gregor Bezenšek je odstopil od kandidature za predsednika republike. Kot je danes dejal, se zadnje čase nanj zaradi kandidature zgrinjajo “izjemni pritiski, sovražna sporočila in grožnje”. Kakšne, ni želel pojasnjevati, v volilnem štabu pa napovedujejo, da bodo po potrebi ukrepali tudi preko uradnih institucij.

“Močno obsojam in odločno nasprotujem kakršnemu koli sovražnemu govoru in kakršni koli agresiji,” je v izjavi za medije po umiku soglasja h kandidaturi dejal Bezenšek. Predvsem v zadnjem tednu je bil, kot je še pojasnil, deležen agresivnih in neposrednih groženj, na tem mestu pa je zanj “meja jasno in glasno prekoračena”.

“Doma imam ženo, hčerko in trimesečnega sina in nikakor ne morem dovoliti, da se sovraštvo na kakršenkoli način vmeša v pore našega družinskega življenja, zato sem sprejel odločitev, da odstopam od kandidature za predsednika,” je še dodal Bezenšek, ki je sicer danes na Državno volilno komisijo (DVK) prišel v spremstvu varnostnikov.

Za kakšne grožnje točno je šlo, v Bezenškovem volilnem štabu še ne želijo pojasnjevati, vodja Nejc Jelen je danes zgolj potrdil, da so te šle tudi “v smeri fizičnega nasilja, eliminacije”. Kot je še dodal, grožnje jemljejo zelo resno, po potrebi pa bodo tudi ustrezno ukrepali pri za to pristojnih uradnih institucijah.

Bezenšek je bil sicer prvi kandidat, ki je uradno vložil kandidaturo za predsednika republike, to je storil že 13. septembra. Kot neodvisnega kandidata ga je podprlo 5673 volivcev. DVK je njegovo kandidaturo že potrdila, sedaj pa se je odločil, da soglasje h kandidaturi umakne. DVK se je na današnji dopisni seji tudi že seznanila z umikom njegovega soglasja in ugotovila, da je bilo to oddano pravočasno.

Po pojasnilih DVK gre doslej za prvi primer, ko je kandidat umaknil soglasje k že potrjeni kandidaturi. Rok za umik soglasja h kandidatur za predsednika republike se sicer izteče danes, DVK pa bo v torek ob 11. uri v ljubljanskem hotelu InterContinental opravila še žreb vrstnega reda kandidatur, kot bo zapisan na glasovnici.

Kot kaže, bodo tako volivci 23. oktobra v prvem krogu predsedniških volitev izbirali med sedmimi kandidati: poslancem NSi Janezom Ciglerjem Kraljem, kočevskim županom in kandidatom Vesne Vladimirjem Prebiličem, poslancem SDS, ki sicer kandidira s podpisi volivcev Anžetom Logarjem, pravnico Natašo Pirc Musar, poslancem Levice Miho Kordišem, evropskim poslancem, sicer skupnim kandidatom SD in Gibanja Svoboda, Milanom Brglezom in ginekologinjo, kandidatko Resni.ce Sabino Senčar. Ali bo izrazil podporo kateremu izmed sedmerice preostalih kandidatov, Bezenšek danes ni želel komentirati.

Predsedniški kandidat Gregor Bezenšek  je sklical izredna novinarska konferenca  glede njegove kandidature na  državni volilni komisiji. Med razlogi za odstop iz predsedniške tekme  bi lahko bile zadnje meritve o javnomnenjski podpori, kjer je Bezenšek na zadnjem mestu.  Agencija Valicon mu je namerila 2,6 odstotka glasov. Druga možnost pa je, da je bil Bezenšek “projekt,” ki pač moti veliko končnico, oziroma finale spopada v predsedniški tekmi.

Med kandidati za predsednika republike so po javnomnenjski podpori na prvih treh mestih poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar in evropski poslanec Milan Brglez, kaže raziskava Valicona za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Logar bi dobil 21,5 odstotka glasov, Pirc Musarjeva 19,7 odstotka, Brglez pa 12,1 odstotka.

Na četrto mesto bi se uvrstila ginekologinja Sabina Senčar (4,2 odstotka), na peto pa poslanec NSi Janez Cigler Kralj (3,8 odstotka). Sledita poslanec Levice Miha Kordiš s 3,7-odstotno in kočevski župan Vladimir Prebilič s 3,4-odstotno podporo, glasbenik Gregor Bezenšek pa bi dobil 2,6 odstotka glasov.

Neopredeljenih je 15,7 odstotka sodelujočih, skoraj devet odstotkov vprašanih pa se volitev ne bi udeležilo.

Če bi prišlo do drugega kroga med Pirc Musarjevo in Logarjem, bi prva dobila 40,7 odstotka glasov, drugi pa 33,9 odstotka. Če bi se pomerila Pirc Musarjeva in Brglez, bi prva dobila 33,7-odstotni delež glasov, drugi pa 29,4-odstotnega. Pri izbiranju med Logarjem in Brglezom bi prvi zbral 37, drugi pa 32 odstotkov glasov.

Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo, je 27,6 odstotka sodelujočih odgovorilo Gibanje Svoboda. Sledijo SDS z 18,2 odstotka, Levica s 6,7 odstotka, NSi s 5,7 odstotka in SD s 5,3 odstotka.

Med neparlamentarnimi strankami je največ podpore prejela Resni.ca (5 odstotkov). Sledijo Piratska stranka (3,1 odstotka), SNS (1,8 odstotka), Povežimo Slovenijo (1,7 odstotka), Vesna (1,5 odstotka), Naša dežela (0,9 odstotka), Za ljudstvo Slovenije (0,7 odstotka), Naša prihodnost in Dobra država (0,6 odstotka). Skoraj deset odstotkov vprašanih je neopredeljenih.

Valicon je v javnomnenjski raziskavi preverjal tudi podporo nekaterim vladnim odločitvam. Odstop od nakupa boxerjev popolnoma podpira 28,7 odstotka vprašanih, podpira 12,7 odstotka, niti podpira niti ne podpira ga 18,8 odstotka sodelujočih, odstopa od nakupa ne podpira 7,9 odstotka, sploh ne podpira pa 22,3 odstotka sodelujočih.

Primerjalnik za spremljanje cen življenjskih potrebščin popolnoma podpira 27,2 odstotka sodelujočih v raziskavi, podpira 22,7 odstotka, niti podpira niti ne podpira ga 21,8 odstotka vprašanih, ne podpira ga 7,9 odstotka, sploh ne podpira pa 16,7 odstotka.

Regulacijo cen energentov popolnoma podpira 47,9 odstotka, podpira jo 24,7 odstotka, niti podpira niti ne podpira 10,1 odstotka, ne podpira 4,6 odstotka in sploh ne podpira 10,2 odstotka vprašanih.

Na vprašanje o podpori predsedniškim kandidatom je 29. in 30. septembra v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si odgovorilo 1547 anketirancev. Na vprašanja o podpori političnim strankam in posameznih ukrepih vlade je med 26. in 28. septembrom v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si za Valicon odgovorilo 1533 anketirancev.