Magna: Kaj smo šli v “k….”, ali kaj? – ali novi prispevki k slovenski blaznosti

Filmski sladokusci se morda še spomnijo slovenskega filma “Trije prispevki k slovenski blaznosti”, ki je slovenski dramski triler-omnibus iz leta 1983, sestavljen je iz treh zgodb Kronika zločina v režiji Žareta Lužnika, Kronika norosti, v režiji Borisa Jurjaševiča in Kronika upora, v režiji Mitje Milavca. Film je bil nagrajen za masko na Puljskem filmskem festivalu.

O tem filmu sem razmišljal, ko sem se sicer z rahlo zamudo udeležil Večerove javne razprave o Magni: Je za vsak problem rešitev ali za vsako rešitev problem? Vendar, k vsebini okrogle mize nekoliko kasneje.

Najbolj me je presenetil nekakšen uvod v celotno zgodbo, ko sem včeraj v Večeru prebral članek, da “Počivalšek in Cerar lobističnih stikov nista prijavila KPK” in se spomnil besed koprskega župana Borisa Popoviča, ki ob velikih nesmislih vedno reče že skoraj ponarodelo v Kopru: “Kaj smo šli v “k….” ali kaj”?

Očitek, da najvišji predstavniki vlade, ki so se srečevali s predstavniki Magne, a tega niso prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije, je paradoksalen. Predvsem iz razlogov, ker bi morali lobistične stike prijaviti predvsem predstavniki Magne, ko jih je Počivalšek prepričeval, da naj za božjo voljo investirajo v Sloveniji in ne obratno.

Počivalšek in Cerar, bi se kvečjemu morala registrirati kot lobista in če kdo, bi morali biti užaljeni naši lobisti, ker sta jim odžirata kruh. Zapis v Večeru o tem, da “tako v evidencah za lansko leto, kot tudi za letošnje leto, KPK ne vodi nobenih prijavljenih lobističnih stikov s predstavniki podjetja Magna Steyr, niti srečanj, na katerih bi bil predmet pogovorov Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče – Slivnica ali lex Magna”, je presenetljiv iz večih vidikov.

Najprej preseneča sprememba uredniške politike, ki se je zgodila čez noč, saj je Večer do sedaj trdno stal na braniku Magne in mogoče včasih tudi v zanosu podpore investiciji šel predaleč. Bolj je zanimiva sprememba uredniške politike, ki se je spremenila dobesedno čez noč in od zagovarjanja investicije Magna do očitkov o lobističnih stikih in prav zanimivo bo spremljati, ali je šlo bolj za odklon, ali pa je vse skupaj posledica zadržanosti nekaterih akterjev znotraj koalicije oziroma spora znotraj družine. Tega prijateljskega ognja akterji v vladni koaliciji verjetno niso pričakovali.

No, ne glede na to, kaj si kdo misli o sami investiciji in, ali je med zagovorniki ali nasprotniki Magne, pa je presenetljivo, da so se na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo morali zagovarjati, da stiki s predstavniki podjetja Magna Steyr so bili. “Minister Zdravko Počivalšek se je z investitorjem srečal trikrat. Prvi obisk je potekal v Gradcu decembra 2016, sledili sta še srečanji pri predsedniku Vlade RS in srečanje ob robu Vrha podjetij v tuji lasti (30. maja letos, op. p.).” Na MGRT tudi dodajajo, da se poleg tega “predstavniki MGRT s predstavniki investitorja in drugih institucij srečujejo na operativnih sestankih, katerih namen je reševanje odprtih vprašanj glede investicije. Seznama teh srečanj vam ne moremo posredovati, saj ga ne vodimo”.

Če minister za gospodarstvo ne glede na to kako se piše in kateri vladni koaliciji in politični skupini pripada, ne bi v državo pripeljal novih investicij in lobiral za državo, bi ga morali zamenjati ne pa, da mu grozijo z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ki v 68. členu sicer določa dolžnost vseh funkcionarjev, visokih uradnikov in javnih uslužbencev, da KPK obvestijo o vsakem lobističnem stiku z lobistom. 77. člen nadalje določa tudi kazen, če lobiranec stika ne prijavi, in sicer globo od 400 do 1.200 evrov.

Lobistične stike bi torej morali prijaviti predstavniki Magne, vendar ti niso podvrženi zakonom o korupciji. Seveda ob tem ne gre prezreti, da je korupcija v državi problem in da je nedavno Slovenijo ponovno opomnila tudi Skupina držav proti korupciji Sveta Evrope, Greco, da mora naša država storiti več za preprečevanje korupcije – predvsem med parlamentarci, sodniki in tožilci.. Vendar je ni mogoče očitati ministrom, ki so predvsem v zunanji politiki in gospodarstvu dolžni delovati ali če hočete lobirati v korist države.

Sicer, če ponovno parafriziram koprskega župana Popoviča “lahko gremo domov”.