Rebalans proračuna prestal državnozborsko obravnavo; sledijo preostali proračunski dokumenti

Državni zbor je po šestih urah končal razpravo o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se zagotavlja zadostna finančna sredstva za naknadno, po pripravi proračuna sprejete obveznosti ter odziva na energetsko krizo. Poslanci nadaljujejo sejo z obravnavo preostalih proračunskih dokumentov, glasovali pa bodo v sredo.

S predlogom rebalansa se proračunski odhodki povečujejo za okoli 600 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov, kar je približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.

Rebalans je potreben, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna novembra lani sprejela še vrsto dodatnih obveznosti, je zjutraj poslancem pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, k niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta, je dejal ter povzel, da rebalans predstavlja prilagoditev aktualnim razmeram in dejanskim potrebam.

Premier Robert Golob je obravnavani dokument označil za dobro popotnico za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami. Vlada želi z rebalansom zaokrožiti dve trenutni krizi – kot prvo je Golob omenil epidemijo covida-19 in s tem povezane ukrepe, kot drugo pa energetsko krizo.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so do predloga rebalansa kritični. V razpravi so mu očitali predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjali so na primanjkljaj in slabo črpanje evropskih sredstev, hkrati pa nasprotovali načrtom vlade, da razveljavi spomladi sprejete razbremenitve pri dohodnini.

“Ne greste po poti razvoja,” je koaliciji očitala Suzana Lep Šimenko (SDS). Črpanje evropskih sredstev je slabo, odhodki pa se z rebalansom povečujejo, pa čeprav se pričakuje za več kot milijardo evrov več davčnih prilivov. “Zmanjšujete sredstva za investicije in samo v zadnjih štirih mesecih načrtujete kar 1,7 milijarde evrov primanjkljaja,” je dejala in dodala, da zaradi tega poslanci SDS rebalansa ne bodo podprli.

Več investicij, predvsem na področju cestne infrastrukture, pogreša tudi Janez Magyar (SDS). Upoštevajo naj se želje gospodarstva, lokalne skupnosti in ljudi, ki živijo na določenih območjih, je zahteval.

“Prejšnja vlada je delala perfektno,” je nadaljeval Branko Grims (SDS) in aktualni vladi očital, da krepi porabo države ter hkrati jemlje državljanom. Rebalans je po njegovih besedah škodljiv in nevaren, ker zaradi povečanja porabe krepi inflacijo. Podpreti ga ne velja tudi zaradi tega, ker napoveduje še dodatno dvigovanje davkov, je menil.

Do predloga rebalansa so kritični tudi v poslanski skupini NSi, a mu po besedah poslanca Jožefa Horvata ne bodo nasprotovali. Do konca leta je le še nekaj mesecev, bolj pomembni se jim zdijo proračunski načrti za naprej. “Rebalansu ne bomo nasprotovali, veselimo pa se razprave ob predlogu proračuna za naslednje leto,” je dejal Horvat.

Tako kot v SDS tudi v NSi nasprotujejo načrtovanim spremembam pri dohodnini, ki jih je vlada potrdila na ponedeljkovi dopisni seji. “S 1. januarjem 2023 želite ustaviti izvajanje zakona o dohodnini, ki smo ga sprejeli v času prejšnje vlade in ki napoveduje zvišanje vseh plač,” je dejal Aleksander Reberšek (NSi). Poleg tega naj bi se povečala obdavčitev samostojnih podjetnikov, kar vse se mu zdi napačen signal državljanom in podjetjem – namreč, da se v tej državi ne izplača delati.

Monika Pekošak (Svoboda) je menila, da živimo preko svojih zmožnosti, “še posebej v zadnjih dveh letih je to postalo kar praksa”. Strinjala se je, da so proračunski prihodki letos višji, a kot je ugotovila, ne dovolj, da bi pokrili vse odhodke. “Ukrepi prejšnje vlade so bili sicer dobri in hitri, bilo pa je razdeljeno veliko tako imenovanega helikopterskega denarja,” je povzela.

Bojana Muršič (SD) je ugotovila, da je rebalans potreben zaradi inflacije in splošne draginje, predvsem pa zato, ker je morala nova vlada v odhodkih upoštevati tudi več kot milijardo evrov izdatkov, ki jih prejšnja vlada ni vključila v proračun. Njen poslanski kolega Soniboj Knežak pa je izpostavil, da se je vlada naslavljanja draginje lotila pravočasno, predvsem pa v dialogu z vsemi, ki se jih ti ukrepi tičejo.

Nataša Sukič (Levica) je dopolnilom poslancev SDS in NSi, od katerih se jih več nanaša na sredstva za dodatne projekte na področju cestne infrastrukture, nasprotovala z besedami, da epidemija covida-19 še ni izzvenela, pa smo se že znašli pred energetsko in prehransko krizo. Rebalans je in mora biti odgovor na aktualno stanje, ki je izjemno težko, je dejala in opomnila, da so pred nami veliko hujši izzivi, kot pa “vsaka cesta ali pa krožišče”.

Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek je sicer zagotovila, da zaradi rebalansa na ministrstvu niso ustavili nobenega projekta. Boštjančič pa se je ob vloženih dopolnilih vprašal: “Ali kdo res verjame, da smo v teh štirih mesecih sposobni te projekte izpeljati?”

Predlog rebalansa spremljata predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2022 in 2023 ter predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022. Oba imajo poslanci na mizi v nadaljevanju današnje seje.