Zakaj Branka Grimsa jezi vstop Mihe Kordiša v predsedniško tekmo? – Ali bo Milan Brglez kandidiral tudi s podporo Gibanja Svoboda, bo znano po današnji seji sveta te stranke
Mesec dni pred volitvami predsednika republike bo danes tudi uradno stekla volilna kampanja. Predsedniški kandidati bodo lahko volivce nagovarjali vse do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk. Danes se izteče tudi rok za oddajo vloge za glasovanje v tujini. Volilna kampanja se začne 30 dni pred dnem glasovanja na predsedniških volitvah, ki bodo 23. oktobra.
Predsedniški kandidati imajo tako mesec dni časa za nagovarjanje volivcev. V kampanji bodo uporabljali različna komunikacijska orodja, večina pa jih stavi na družbena omrežja in neposreden stik z volivci na terenu. Nekateri se bodo poslužili tudi bolj tradicionalnih prijemov, kot so plakati, poleg tega pa se bodo imeli priložnost predstaviti tudi na posameznih soočenjih. V vseh volilnih štabih pa ob tem napovedujejo finančno skromno kampanjo.
V sredo zvečer je parlamentarna stranka Levica za svojega kandidata potrdila poslanca Miho Kordiša, SD pa bo v volilno tekmo poslala evropskega poslanca Milana Brgleza. Ali bo ta kandidiral tudi s podporo Gibanja Svoboda, bo znano po današnji seji sveta te stranke.
“Kordiševa vloga na volitvah bo samo naredila bolj “sredinski” videz pravih skrajno ultralevičarskih kandidatov (Brglez, Musar … ). Zato bo zadolžen za sovražno levičarsko hujskaštvo in polivanje gnojnice. Kar je očitno edino, kar politično res obvlada,” je na Twitterju zapisal Branko Grims, ki ga vstop Kordiša v predsedniško tekmo očitno jezi
Kordiševa vloga na volitvah bo samo narediti bolj "sredinski" videz pravih skrajno ultralevičarskih kandidatov (Brglez, Musar… ). Zato bo zadolžen za sovražno levičarsko hujskaštvo in polivanje gnojnice.
Kar je očitno edino, kar politično res obvlada.— Branko Grims (@BrankoGrims1) September 21, 2022
S tem, ko je Levica predlagala Kordiša za predsednika republike, se ne more več sprenevedati, da so njegova stališča "simpatično pretiravanje" oziroma da ne predstavljajo uradnih stališč Levice. https://t.co/cAxzeMhqIN
— Luka Lisjak (@llisjak) September 21, 2022
1) Zna biti tudi približno tako všeč, kot je bila Spitzenkandidatka.
2) Če bi se v drugi krog res uvrstila Logar in Kordiš, osnovna intelektualna poštenost terja priznanje, da Logar ne bi zmagal zaradi domnevne "izdaje neoliberalcev", temveč ker je primernejši za to funkcijo. https://t.co/GZxoN1ymSa— Luka Lisjak (@llisjak) September 21, 2022
Kot protestni kandidat z učinkovito retoriko bi znal dejansko znal presenetiti.
— Luka Lisjak (@llisjak) September 21, 2022
Seveda bi bila analiza preveč lahkotna, če bi pristali samo na interpretacijo Branka Grimsa. Levica je ravnala taktično in premišljeno, saj je z vstopom v Golobovo koalicijo postala “bolj sredinska” in izgubila nekaj “levega naboja” in so predsedniške volitve pravzaprav dobra priložnost, da utrdi svojo levo pozicijo pred lokalnimi volitvami, ki sledijo predsedniškim.
Mesec: Kordiš bo prijetno presenečenje predsedniških volitev https://t.co/HPP7kbrMGs
— Slovenske Novice (@SlovenskeNovice) September 21, 2022
Imeti takšnega nezrelega anarhista za predsednika, kot je Miha Kordiš, je podobno, če bi bil predsednik Ivan Kramberger s Fickotom na rami. https://t.co/d8cjEsS2Wq
— Roman Vodeb (@RomanVodeb) September 22, 2022
Gre pravzaprav za odgovor na to , da so nekatere stranke med drugim Nova Slovenija ocenile, da morajo predsedniške volitve izkoristiti za promocijo strankarskih stališč. Edini, ki se je vsaj javno distanciral od stranke in napovedal, da bo na predsedniških volitvah zastopal svoja stališča ne strankarska je bil včeraj Anže Logar, ki je dobro ocenil , da z radikalnimi stališči Janševe SDS nima nobenih možnosti na predsedniških volitvah.
Ključno vprašanje teh predsedniških volitev je kdo se bo v drugem krogu pomeril z Anžetom Logarjem ali Nataša Pirc Musar ali Milna Brglez, ki bo od danes skupni kandidat koalicijskih strank SD-ja in Gibanja Svoboda. Eden od dobrih poznavalcev politične scene je zadevo komentiral po spominu takole. Če bodo predvsem na levi sredini še nekaj časa “razgrajevali Natašo Pirc Musar” bo v drugi krog prišel Milan Brglez. Kdo ima več možnosti Brglez ali Musarjeva pa je seveda veliko vprašanje.
Po nekaterih anketah bi Anže Logar v drugem krogu lahko premagal Musarjevo, vendar se volilna kampanja niti še ni dobro začela zato je vsekakor prezgodaj, da za končne zaključke na osnovi volilnih anket, kjer naj bi Brglez začel dokaj skromno. Podpora največje vladajoče stranke Brglezu bi se vsekakor morala odraziti tudi na anketah javnega mnenja. V drugem krogu pa bo vsekakor svoje naredila polarizacija slovenskega volilnega telesa, kjer ne bo niti pomembno ali se bo z Logarjem spopadla Musarjeva ali Brglez.
Čeprav se kampanja za predsedniške volitve začenja danes, pa bo vlaganje kandidatur in zbiranje podpisov volivcev za njihovo vložitev mogoče še do 28. septembra.
Seznam kandidatov, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo je sicer dolg, a je svojo kandidaturo za zdaj vložilo le pet kandidatov, in sicer poslanec SDS Anže Logar, pravnica Nataša Pirc Musar, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek. Te kandidature bo že na današnji seji potrjevala tudi Državna volilna komisija (DVK).
Končni seznam uradnih predsedniških kandidatov pa bo znan v začetku oktobra, kandidati imajo namreč do 3. oktobra še čas, da umaknejo soglasje h kandidaturi.
Danes se sicer izteče tudi rok, do katerega lahko volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini, DVK sporočijo, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatskem predstavništvu.
