Kateri pogreb je bil številčnejši, kraljice Elizabete III. ali Josipa Broza? – Titu se je poklonilo 218 delegacij iz 126 držav, med njimi tudi kralji in princi.

Pogreb kraljice Elizabete II. tudi s seznamom povabljenih gostov potrjuje, za kako zgodovinski dogodek gre. Od pokojne najdlje vladajoče angleške monarhinje se je namreč v živo poslovilo okoli 500 svetovnih voditeljev in drugih pomembnih posameznikov.

Titu se je poklonilo 218 delegacij iz 126 držav, med njimi tudi kralji in princi. Tukaj je, kateri pogreb je bil številčnejši, kraljice Elizabete ali Josipa Broza Beograd se je ustavil 8. maja 1980 – na pogreb dosmrtnega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita je v Beograd prišla reka državljanov, 33 predsednikov, 21 premierov, štirje kralji in pet princev. 8. maja 1980 se je v Beogradu zbralo 218 delegacij iz 126 držav, piše v knjigi Titova poslednja bitka S. Ivanca in R. Mirosavljeva, je zapisal BBC.

V naših in tujih medijih se pogosto trdi, da je bil Titov pogreb eden največjih doslej, po številu delegacij, ki so se odločile, da se mu poklonijo.  Na pogrebu kraljice Elizabete je bilo 50 predsednikov in premierjev, 12 ministrov, 20 visokih državnih predstavnikov (predsednikov parlamentov, prve dame v vlogi državnih predstavnic itd.). Prisotni so bili tudi visoki predstavniki Evropske unije, Nata in drugih mednarodnih organizacij. Prisotni so bili tudi predstavniki Commonwealtha – 56 držav članic te organizacije, ki so bile večinoma nekoč pod Britanskim cesarstvom. Prisotni so bili tudi predstavniki britanskih čezmorskih ozemelj, pa tudi predstavniki monarhij iz vsega sveta.

Če štejemo samo predstavnike tujih držav, brez Commonwealtha in drugih kraljevih hiš, bi lahko rekli, da je bil Titov izprat večji, ugotavljajo pri Svobodni dalamciji  Veliko število pogrebov v Londonu pripomore tudi dejstvo, da so se v devetdesetih letih številne države razšle, to pa “dviguje” tudi število prisotnih delegacij.

Je pa bilo na kraljičinem pogrebu zelo veliko predstavnikov monarhij z vsega sveta, kar je logično. Tit je imel štiri kralje in pet princev, medtem ko je imela Elizabeta približno 40 kraljev, princev in drugih visokih članov kraljevih in cesarskih hiš.

Če vzamemo celotno število navzočih na pogrebu, vključno s tujimi monarhijami, potem je bil Elizabetin pogreb večji. Prav tako je večina držav Commonwealtha neodvisnih, same odločajo o svoji usodi in nepravično bi jih bilo ponovno uvrščati v Britanski imperij. Zato lahko rečemo, da je bil Elizabetin pogreb na splošno bolj številčen.

– Vsi so bili navdušeni nad njegovim videzom. S svojimi očmi je pustil vtis tako na prijatelje kot na sovražnike,« je povedal Jože Pirjevec, slovenski zgodovinar in avtor dvodelne biografije Broz, Tito in prijatelji. Ko so 4. maja 1980 te oči ugasnile, se je ves svet začel pripravljati na pot – na pogreb Josipa Broza Tita.

Tito je umrl v Ljubljani 4. maja 1980, medtem ko je njegovo truplo z modrim vlakom potovalo v Beograd, so na beograjsko letališče začele prihajati tuje delegacije. “Pogrebi Winstona Churchilla in Charlesa de Gaulla so bili po veličini in pompoznosti zelo podobni Titovim,” je dejal Geoffrey Swain, zaslužni profesor na Univerzi v Glasgowu in avtor Titove biografije.

Vse svetovne agencije so urgentno poročale o Brozovi smrti, v Alžiriji pa so prekinili zasedanje Centralnega komiteja, ki je jugoslovanskega predsednika počastil z minuto molka, kot je zapisano v knjigi Titova poslednja bitka. V Jugoslaviji je bilo razglašeno sedemdnevno žalovanje. Na veleposlaništvu SFRJ v Washingtonu je zazvonil telefon.Jugoslovanski veleposlanik Budimir Lončar je dvignil slušalko – na drugi strani je bil ameriški predsednik Jimmy Carter.

“Poklical je, da izreče sožalje v imenu vlade in ljudstva ter pove, da razmišlja, da bi prišel na pogreb, a da ima notranjepolitične težave,” je za BBC spomnil Lončar.

Carter se bo dober mesec po Titovi smrti vkrcal na letalo za Beograd. Tako se je izognil srečanju z generalnim sekretarjem Komunistične partije Sovjetske zveze Leonidom Brežnjevom in nekaterimi drugimi političnimi nasprotniki iz sveta, še razdeljenega od hladne vojne, ki so se tistega 8. maja zbrali v Beogradu.  Pogreba se je udeležila tudi britanska premierka Margaret Thatcher, prva ženska na čelu Velike Britanije.

Leonid Brežnjev, britanska kraljica Elizabeta II in premierka Margaret Thatcher, indijska premierka Indira Gandhi, romunski predsednik Nicolae Ceausescu, prvi predsednik Severne Koreje Kim Il Sung, Kenneth Kaunda, predsednik Zambije, Sadam Husein, predsednik Iraka in številni drugi.

Z Budimirjem Lončarjem so se obrnili številni politiki in senatorji – vsi so, kot pravi, želeli biti del delegacije, ki bo iz ZDA pripotovala na pogreb v Beograd. Število ljudi v delegaciji je bilo omejeno na uradnike – tako je povedal močnemu Davidu Rockefellerju, takrat direktorju banke Chase Manhattan, ko ga je poklical po telefonu.

»Rekel sem, da pričakujejo uradne predstavnike, on pa je želel priti na pogreb brez delegacije, kot človek, ki je zelo cenil Tita,« pravi Lončar. Pogrebnemu odboru je priporočil, naj ga sprejme, in Rockefeller je bil 8. maja v Beogradu.”To kaže, koliko zanimanja in spoštovanja je povzročila Titova smrt,” pravi Lončar.