Histerija, ki je zajela MSM medije in družbena omrežja ob smrti kraljice Elizabete in kronanju Karla III je primerljiva z dogajanjem ob smrti Josipa Broza Tita
“Kako lepo, da je v podalpski deželici vse v najlepšem redu in je naš največji “problem” smrt britanske kraljice…,” je bil eden od komentarjev na družbenih omrežjih. Histerija in fanatično poročanje v MSM medijih pa se nadaljevala tudi včeraj, ko je bil Karel III. formalno razglašen za novega britanskega kralja.
Kako lepo, da je v podalpski deželici vse v najlepšem redu in je naš največji “problem” smrt britanske kraljice… 😎
— Kristjan Gregoric (@krisgregoric) September 9, 2022
Histerija, ki je zajela MSM medije in družbena omrežja ob smrti kraljice Elizabete in kronanju Karla III je primerljiva dogajanju ob smrti Josipa Broza Tita.
“Če na elizabetinsko obdobje gledamo z naše zgodovinske in geografske perspektive, je bil njen poseg v politiko več kot intenziven. Leto dni zatem, ko je postala kraljica Združenega kraljestva (in nekaj tednov pred kronanjem), je gostila jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita.
S tem, ko je bil ‒ odet v maršalsko uniformo ‒ sprejet z velikimi častmi, je Zahod njegova dejanja, ki jih del Brozovih rojakov danes označuje za zločinska, postavil v zgodovinski predal drobnih spodrsljajev. S tem, ko je monarhinja vzdrževala redno komunikacijo z Josipom Brozom, pošiljala vabila na obiske in se odzivala na Titova vabila, je britansko oceno o več kot sprejemljivi naravi jugoslovanskega režima ciklično potrjevala,” je v Delu zapisal Ali Žerdin.
https://twitter.com/mihazorz/status/1567953511924568064
Te dni mediji kar tekmujejo v številu člankov, ki se poklanjajo preminuli angleški kraljici. V poročanju pa vedno znova umanjka tudi kritike monarhije in njene vloge v neoliberalni družbi, pa njene vpletenosti v pretekle (in polpretekle) kolonialne projekte, … (1/3)
— Inštitut 8. marec (@8Marec) September 11, 2022
“Te dni mediji kar tekmujejo v številu člankov, ki se poklanjajo preminuli angleški kraljici. V poročanju pa vedno znova umanjka tudi kritike monarhije in njene vloge v neoliberalni družbi, pa njene vpletenosti v pretekle (in polpretekle) kolonialne projekte, …ne pozabimo pa niti nedavne vpletenosti člana kraljeve družine v skrajno zavržne zločine spolnega nasilja, ki jih je zakrivil Epstein s svojimi bogatimi prijatelji
Zato z vami delimo nekaj zgodb o malce drugačnih kraljicah, o indijskih kraljicah, ki so se na svoji zemlji upirale nasilju kolonialnih sil, med drugim britanski, “so med zapisali v Inštitutu 8. marec.
V Veliki Britaniji je življenje ob kraljičini smrti zastalo. Kraljičina smrt je odložila tudi stavke v Veliki Britaniji.
Prestol britanskega monarha je s smrtjo kraljice avtomatsko zasedel njen sin, 73-letni Charles, ki bo vladal kot kralj Karel III. Včeraj je bilo vse posvečeno formalni razglasitvi Charlesa za novega britanskega kralja.
Novi kralj je ob tem tudi potrdil ukaz, da bo dan pogreba pokojne kraljice dela prost dan v Angliji, Walesu ter na Severnem Irskem in Škotskem. Datum pogreba še niso določili, predvidoma pa naj bi ga izvedli čez deset dni.Pogreb kraljice Elizabete bo potekal ob prisotnosti velikega števila državnikov z vsega sveta.
Jedna od najvećih imperija u istoriji: Smrt kraljice oživjela kritike zbog nasilne kolonizacije Velike Britanije https://t.co/QIEbUODVFr
— Srpskainfo (@Srpska_info) September 10, 2022
Smrt kraljice Elizabete II. je v ZDA in po svetu znova sprožila kritike zaradi nasilne kolonizacije afriških, azijskih in karibskih držav s strani britanskega imperija. Britanski dnevnik Guardian poroča, da so od smrti kraljice v četrtek, 8. septembra, med drugim analitiki, akademiki, nekdanji ameriški diplomati na družbenih omrežjih in drugih medijih izrazili stališče, da se je treba boriti proti trajnemu vplivu britanske monarhije. .
Časnik poudarja, da milijoni ljudi po vsem svetu žalujejo za monarhinjino smrtjo, hkrati pa poudarja, da je njena smrt “boleč opomin na nasilne raziskave, ki jih je Britanski imperij izvajal skozi zgodovino, kar je povzročilo desetletja trpljenja, smrti, ter gospodarsko in socialno uničenje.”
Profesorica zgodovine na univerzi Harvard Maya Jasanoff je v članku v New York Timesu zapisala, da so britanske kolonialne oblasti nekaj mesecev po smrti kralja Jurija, očeta kraljice Elizabete, v Keniji zatrle upor proti režimu, ki je privedel do vzpostavitev sistema taborišč ter mučenja, posilstev, kastracij in pomorov na tisoče ljudi.
Britanske oblasti so zaradi tožb preživelim v grozotah v Keniji izplačale 20 milijonov funtov.
Vse pomirjeno: kraljičina smrt odloži tudi stavke v Veliki Britaniji
Ob prisotnosti velikega števila državnikov z vsega sveta: Pogreb kraljice Elizabete predvidoma čez deset dni
Profesor z univerze Cornell Mukoma Wa Ngugi je obsodil “spektakel”, povezan s smrtjo kraljice Elizabete.
Profesor z Univerze Carnegie Mellon Uyu Awa je na družbenem omrežju “Twitter” objavil sporočilo, v katerem kraljico opisuje kot “glavnega monarha kraje in posilstva iz genocidnega imperija”. Twitter je njegovo sporočilo izbrisal zaradi sporne vsebine, univerza pa je njegov komentar nato obsodila.
Profesor postkolonialnih študij z univerze v Cambridgeu Priyamvada Gopal je izjavil, da britanska monarhija “predstavlja globoke in resne neenakosti”.
Potegnila je vzporednico med britansko monarhijo in koncentracijo moči v krajih, kot so ZDA, ki so bile nekoč kolonije, zdaj pa so same kolonizirale Portoriko in druge otoške države. Moč, privilegiji in bogastvo so v rokah nekaj ljudi, ki bi jih ostali morali oboževati in imeti za povsem normalne, – pravi Gopalova.
Richard Stengel, nekdanji uradnik administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, je kritiziral medijsko poročanje o kraljičini smrti in spomnil, da je še vedno voditeljica več kot 30 držav in da ima kolonialna zapuščina njene družine strahoten vpliv na večino kraljičinih držav.
