“Boj se nadaljuje papir izgublja” – “New World Order” ena zadnjih slik Romana Uranjeka, ki jo je pred smrtjo podaril svojemu prijatelju

New World Order je verjetno ena zadnjih slik Romana Uranjeka, ki jo je letos aprila podaril enemu od svojih dobrih prijateljev, ki so bili šokirani ob novici o samomoru enega od ustanoviteljev slovenske umetniške skupine IRWIN. “Roman je eden zadnjih za katerega bi pomislil, da si bo vzel življenje, saj je vedno govoril, da je samomor slaba karma,” je zadevo komentiral eden od prijateljev Romana Uranjeka, ki je tik pred dogodkom odpotoval v ZDA in s katerim je imel verjetno še enega zadnjih dolgih nočnih telefonskih pogovorov.

Edina zadeva, ki bi lahko kazala na to kaj je imel v mislih Uranjek, je dejstvo, da je nekaj mesecev prej napisal oporoko, saj je poplačal še zadnji obrok kredita za stanovanje in pri notarju zahteval izbrisno pobotnico. Prijatelju, katerega ime hranimo v uredništvu, se je sicer zdelo čudno zakaj bi nekdo v polnem umetniškem zagonu delal oporoko.

Da je Uranjek vse natančno splaniral dokazuje tudi elektronska pošta z “natančnimi navodili”, ki jo je poslal enemu od prijateljev, ta pa jo je poslal nekdanji partnerici, ki je v šoku zapustila službo in ko je stopila v njegovo stanovanje naletala v spalnici na grozljiv prizor. Elektronska korespondenca je, kot smo izvedeli v rokah policije, čeprav nekateri iz njegovega najožjega kroga govorijo od dveh pismih, ki naj bi jih imela policija.

Ker se je tragični dogodek zgodil  dan po prvih objavah afere Smodej, je Bojan Požar na Požareportu zapisal, da je “med tem delom kulturne srenje znano, da je bil Uranjek mentor Dušana Smodeja, skupaj sta prirejala nekatere galerije in razstave, a tudi kulinarične dogodke in zloglasne zabave …,” in samomor povezal z Afero Smodej.

Vendar je glede na gornje informacije malo verjetno, da bi glede na oporoko, v kateri je natančno opisal vse, kaj komu zapušča, zadeva bila povezana z objavami afere Smodej.  Požar v svojem članku namreč špekulira, da bi primera lahko bila povezana.

Uranjek, ki je sicer veljal za dušo IRWIN-ov, je na svojem Facebook profilu objavil zapis “borba se nastavlja papir gubi.« (Boj se nadaljuje, papir izgublja). Svoje zadnje zadnjem sporočilo na Facebooku, je objavil 20. avgusta 2022 ob 2. uri in 43 minut.

“Pod križi se je podpisoval z imenom Neo Standard Kultur, da je tudi tu dal vtis kolektivnega dela. Pri teh križih gre pravzaprav za nekakšne kolaže podob iz medijev in njegovega zasebnega fotoalbuma, ki so združene pod znakom križa. »Dnevnik« križev beleži kot svoj prvi dan 1. januar 2002, ko je Evropska unija uvedla evro, in se izteče s križem, ki je napovedal njegovo smrt in v sredini katerega se je pojavil njegov lastni obraz. Kdo ve, mogoče je ta zadnji križ njegov najbolj radikalen »plakat«. Verjetno za seboj ne bo pustil sledi, kot jih je plakat za dan mladosti, vsekakor pa zaznamuje bolj radikalno osebno dejanje,” je ob smrti v Delu zapisala Zdenka Badovinac.

In kaj je skupina IRWIN .  IRIN je slovenska umetniška skupina, ki jo sestavljajo umetniki Dušan Mandič (*1954), Miran Mohar (*1958), Andrej Savski (*1961), Roman Uranjek (1961 – 2022) in Borut Vogelnik (*1959). Bili so sestavni del umetniškega kolektiva, imenovanega NSK (po letu 1992 pa so prevzeli vodstvo umetniškega projekta Država NSK v času. Svoje ime je skupina IRWIN prevzela od nekdanje tovarne ur v Chicagu. Način oz. usmeritev svojega dela so opisali kot »retroprincip«. Prvotno se je skupina imenovala R IRWIN S (ali s celotnim imenom “Rrose Irwin Selavy”, 1983–1985). Do leta 1985 sta bila njena člana tudi Marko A. Kovačič in Bojan Štokelj (1956 – 2001), potem se ji je pridružil scenograf Gledališča sester Scipion Nasice Miran Mohar, njihova sodelavka pa je postala tudi dramaturginja le-tega Eda Čufer. Leta 1984 je skupina Irwin s skupaj tem gledališčem (oz. njegovini kasnejšimi reinkarnacijami pod vodstvom Dragana Živadinova) in skupino Laibach soustanovila umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK); Roman Uranjek in Miran Mohar sta bila tudi člana njenega oblikovalskega studia Novi kolektivizem (NK).

Skupini naj bi bilo bolj ljubo, da je njihovo delo kolektivno in ne individualno, čeprav so delali skupaj, pa so zasebno življenje  Poleg tega skupina IRWIN nikoli ne podpisuje svojih del individualno; prav nasprotno; podpisani so z žigom ali podpisom, ki dokazuje da je delo nastalo v kolektivu IRWIN. Čeravno so v prvi vrsti slikarji, sodelujejo v številnih projektih ostalih kolektivov NSK, ki se razteza od gledališča do videa. V letu 1992 so v sodelovanju z Michaelom Bensonom oblikovali performans imenovan Black Square on Red Square (Črni kvadrat na Rdečem trgu), v katerem so ogromen črn kvadrat iz blaga, dolg 22 metrov, raztegnili na Rdečem trgu v Moskvi v spomin na Kazimirja Maleviča in suprematizem. IRWIN je 21. aprila 2004 v Ljubljani prejel Jakopičevo nagrado, najpomembnejšo slovensko nagrado, ki jo podeljujejo na področju likovne umetnosti.

“Skupina Novi kolektivizem je za zadnjo naslovnico Mladine naredila podobo Marije Pomagaj z Jezuščkom, ki ni več fant, ampak deklica, in tako komentirala odločbo ustavnega sodišča, da je prepoved poroke istospolnih partnerjev in posvojitve otrok diskriminatorna. Brezjansko Marijo, h kateri roma vsak pravi slovenski vernik, je na Mladini zamenjala Marija vseh, še zlasti teh, ki jih cerkev tako ali drugače izključuje. Tudi Roman je bil svojevrsten romar, romar, ki je vedno iskal drugačne poti. Na vsakem koraku je iskal umetnost, tudi tam, kjer je nihče ni več videl, v smrti, o kateri je posredno napisal, da bo edina omogočila, da gre njegov čas naprej. Čas, ki se je začel v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je družba še obstajala in ko je kazalo, da se je smiselno boriti za njen obstanek. Roman mi je večkrat rekel, da se bomo vsi, ki se ukvarjamo s sodobno umetnostjo, večno borili. Tragika tega boja je, da so obrisi njenega sovražnika v času razcefrane družbe vse bolj bledi, vse težje ga je prepoznati. Vsaka zaostritev družbenih razmer nam sicer vrača njegovo podobo in vedno znova nam jo pomagajo prepoznati prav umetniški kolektivi, ki jih je bistveno zaznamoval Roman Uranjek,” je v nekrologu Delu zapisala Zdenka Badovinac.