Posebno poročilo (Minority report) – Ali androidi sanjajo električne ovce?

Kaj bi storili, če bi bili obtoženi za kaznivo dejanje, ki se ni zgodilo in ki ga boste zagrešili…morda nekoč v prihodnosti? To vprašanje si postavljam vsakič, ko se moram zaradi sojenja voziti v iz Ljubljane v Slovenj Gradec, ker si je nekdo spomnil, da gre za sodni zaostanek, ki ga nisem povzročil sam, ampak pravosodje, policija in tožilstvo, ki so leta 2012 začeli postopek proti meni, zaradi domnevnega poskusa izsiljevanja, ki se ni zgodilo.

Ne, ne gre za tako imenovani famozni miselni delikt, po členu 33 o verbalnem deliktu v nekdanji totalitarni komunistični Jugoslaviji. Tam so vsaj priskrbeli ovaduha, ki je “pričal”, da je obtoženec/obsojenec, skozi usta, uporabljajoč verbalni izraz, izpustil neke svoje globoko intimne misli iz abstraktnega notranjega sveta v fizični zunanji, ter s tem storil dejanje, kaznivo po zloglasnem členu 33.

Ne ne gre za to, gre za sojenje za zločin, kar ni bil niti izrečen, niti ni bil mišljen, še manj narejen, ampak za virtualni zločin – Predzločin, ki ga je nekdo sanjal, da se bo zgodil nekoč v prihodnosti, morda leta 2050, kot v Spilbergovem akcijsko, znanstveno fantastičnem, trilerju Minority report (Posebno poročilo). Zgodba v filmu gre nekako takole:

“Smo v Washingtonu, D.C., leta 2054. Umor, kot oblika najhujšega zločina človeka nad človekom, je izkoreninjen. Prihodnost je podoba “popolne” družbe, v kateri so krivci kaznovani, preden je storjen zločin. V osrčju oddelka za pravosodje, v njegovi elitni organizaciji Predzločin, se zbirajo vsi dokazi za obtožbo – vezani na čas, kraj in druge podrobnosti – kot jih uvidijo, ali bolje izsanjajo, Vidci, tri človeška bitja s psihotelepatskimi sposobnostmi, katerih vizije o umorih niso nikoli napačne”.

V mojem primeru so trije Vidci seveda Vinko Stiplovšek direktor podjetja Rhydcon, Jožko Gregorovič iz odvetniške pisarne Gregorovič Pungartnik in nekdanji famozni šef Uniorja Gorazd Korošec, ki so 4, julija na Dan borca, odšli na Celjsko tožilstvo in dejali, da so sami kriminalci in da so zagrešili mnoga kazniva dejanja, vendar so podali kazensko ovadbo proti meni, češ da imajo občutek, da jih poskušam izsiljevati.

Seveda jih je takoj prijazno sprejel vodja Okrožnega državnega tožilstva Ivan Žnaberl, ki je takoj poklical vodjo sektorja za organiziran kriminal na PU Celje Boštjana Hmelaka, da mu pošlje dva kriminalista, ker da morajo ukrepati takoj, saj imajo naznanilo za “okorelega in največjega kriminalca v državi”, ki jim sicer ni nič naredil, ampak v svojem pokvarjenem umu so sanjali, da naj bi jih poskušal izisljevati. Dejanje se sicer ni zgodilo, ampak njihov občutek jih ne vara, zgodilo se bo v prihodnosti. Akcija je stekla takoj, tožilec Ivan Žnaberl je takoj podpisal odredbo za tajno delovanje, še preden so Vidci prišli do policije in naslednji dan ter dan potem uspeli povedati, kaj hudega so sanjali, da se jim bo zgodilo, je stekla akcija.

Če se vrnemo k filmu: “Predzločin je človekova najnaprednejša oblika boja proti kriminalu in zdi se, da je človeška družba z njim vzpostavila popoln sistem. Nihče pa se zanj ne trudi bolj vneto, bolj predano, kot prvi človek Predzločina, njegov vodja John Anderton (Tom Cruise). Njegovo osebno življenje je usodno zaznamovala tragična izguba sina, zato je vso svojo strast, vso energijo usmeril v delovanje in izpopolnjevanje sistema, ki lahko tisočim prihrani trpljenje, kakršnega je moral preživljati sam. Šest let po nesrečnem dogodku, ko naj bi se delovanje organizacije razširilo na vso državo, je še bolj prepričan, da Predzločin deluje brez napak in popolno….

Vsekakor nima vzroka, da bi dvomil vanj, dokler… ne postane osumljenec številka 1.

Kot vodja Predzločina je Anderton prvi, ki vidi podobe, poslane iz celice z Vidci, ki v svoji, s tekočino napolnjeni zibelki, sanjajo bodoče umore. Prizor, ki ga na ta način vidi pred seboj, mu je neznan, kraj in obrazi prav tako, toda tokrat je identiteta morilca povsem jasna – John Anderton bo v manj kot 36 urah ubil popolnega neznanca …. in tako naprej.

Vrnimo se v realnost. Celjska policija takoj enega od Vidcev – Vinka Stiplovška angažira kot tajnega sodelavca policije, ki dobi nalogo, da me mora na vsak način povezati s tajnim delavcem policije famoznim Rudijem 515, ki dobi nalogo, da mora na vsak način dokazati, da če že nisem zagrešil zločina, ga bom v prihodnosti, saj so ga Vidci sanjali.

Zato so me najprej z zvijačo povabili v odvetniško pisarno Gregorovič Pungartnik, pod pretvezo, da imajo zame finega klienta – oglaševalca, ki bi rad poslovno sodeloval z našo televizijo. Ko smo dober mesec in pol resno usklajevali pogodbo in jo tudi dogovorili, so odšli na tožilstvo in vrgli pogodbo na mizo in dejali “poglejte Vodušek nas izsiljuje”, čeprav so me sami povabili in ponudili oglaševanje. Samo zato, ker sem poznal njihov zločin in kriminalno delovanje. Izdajo fiktivnih računov med državnim podjetjem Unior in njegovim hčerinskim podjetjem Rhydcon oziroma med Gorazdom Korošcem in Vinkom Stiplovškom. Slednji mi je seveda po novinarskem preverjanju zanikal, da je karkoli narobe z fiktivnimi računi. Verjel sem mu in zato dokumentacijo vrnil svojemu viru. To je moj zločin.
Vse to se je zgodilo prej, preden je bila dana ponudba za oglaševanje s strani odvetniške pisarne Gregorovič Pungartnik, ki je zastopala Unior iz Zreč.

V Orwellovem smislu ali pa če hočete v filmskem smislu mi je nato sledila enota najbolj sposobnih sodelavcev, ki jih po filmskem scenariju vodi Boštjan Hmelak, vodja kriminalistične policije v Celju.

V Spielbergovi filmski različici sicer enoto vodi Crusov ” nasprotnik in tekmec Danny Witwer (Colin Farrell). Ubežnik mora prelisičiti vrhunsko izpopolnjeni nadzorni sistem mesta, v katerem je mogoče nadzorovati vsak njegov korak, v katerem lahko vsak avtomobil, ki ga vozi, kontrolira nekdo drug in v katerem njegove oči izdajo svetu kdo je, kaj namerava in kam je namenjen. Bega se oklene vsakdo, ki ga ta popolni sistem dobi na piko, čeprav se mu ni mogoče skriti, mu ni mogoče uiti”.

Tajni policijski delavec ima nalogo, da se z mano dobi, kot je poročal eden od hrvaških časopisov “na granici na Trojanama”. In ker ni zločina, ni dokazov in ni trupla, kot bi se slikovito izrazili odvetniki, mora tajni delavec Rudi 515 na vsak način priti v stik z mano in na mefistovski način doseči, da inscinira dokaz, če ne gre drugače pa tako, da uporabi zvijačo s strani države in z metodami policijske provokacije, ko policija ne zbira zgolj dokazov, ampak nekoga napeljuje k storitvi kaznivega dejanja zato, da bi ga potem razkrila kot storilca kaznivega dejanja. Država torej ne samo, da sodeluje pri kaznivem dejanju, ampak stori kaznivo dejanje z navideznim ponujanjem denarja in brez ustreznih odredb tožilstva. Država preko tajnih delavcev policije dejansko stori kaznivo dejanje, ki ga potem naprti osumljencu. To je torej moj “zločin” in namesto, da na zatožni klopi sedijo resnični zločinci in tisti, ki so v imenu države inscinirali kaznivo dejanje, se v Slovenj Gradcu branim za nekaj, česar nisem naredil, niti mislil narediti, ampak so ga sanjali drugi, da se bo morda zgodilo …. nekoč v prihodnosti.

Ne to ni del filmskega scenarija, ki ga je v kratki zgodbi Minority Report, napisal ameriški avtor Phillip K. Dick in ki je bil objavljen v reviji Fantastic Universe leta 1956. Zdaj legendarni pisatelj znanstveno fantastične zvrsti Philip K. Dick je v petdesetih in šestdesetih letih napisal na stotine kratkih zgodb, ki niso bile nikoli objavljene, če pa so bile, niso dosegle komercialnega uspeha. Umrl je le nekaj tednov pred premiero prvega filma, ki temelji na njegovem romanu Ali androidi sanjajo električne ovce (edini, ki ga imamo v slovenskem prevodu), Iztrebljevalec (Blade Runner) Ridleya Scotta. Film je dosegel kultno slavo, pisateljeva plodna in bogata domišljija, ki gradi na kritični, socialno-družbeni tendenci, pa še vedno navdušuje generacije pisateljev in filmskih ustvarjalcev. Philip K. Dick je svetu v svojih romanih in kratkih zgodbah postavil vrsto vprašanj, ki se z nenehnim razvojem družbe in tehnologije le še poglabljajo….

No vse, kar se je dogajalo v realnosti in v zgodbi po Trojanah, kako zanimivo ime Troja – Trojane – trojanski konj, kjer je moj “e zločin” samo to da sem pozabil na stari grški rek: “Boj se Danajcev tudi, ko (če) prinašajo darove. To so besede, ki jih je, po pripovedovanju Homerja, izrekel trojanski svečenik Laokont, ko so Grki Trojancem poslali znamenitega lesenega konja.