(V ŽIVO) – Inštitut 8. marec desnico obtožil, da “izkorišča tragedijo za grozljive laži in diskreditacije” in napovedal tožbe proti Janezu Janši in poslancu SDS Andreju Hoiviku – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) – Inštitut 8. marec desnico obtožil, da “izkorišča tragedijo za grozljive laži in diskreditacije” in napovedal tožbe proti Janezu Janši in poslancu SDS Andreju Hoiviku

21. julija 2022
(V ŽIVO) – Inštitut 8. marec desnico obtožil, da “izkorišča tragedijo za grozljive laži in diskreditacije” in napovedal tožbe proti Janezu Janši in poslancu SDS Andreju Hoiviku

Poslanci na današnji izredni seji DZ ponovno odločajo o vladni noveli zakona o RTVS ter zakonu za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Državni svet je namreč v sredo na oba zakona izglasoval odložilni veto. Za ponovno potrditev zakonov bo moralo tokrat glasovati najmanj 46 poslancev. Še pred izredno sejo sta že zjutraj  ponovno  o obeh zakonih odločala matična odbora.

Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predlaga spremembe upravljanja in vodenja zavoda z uvedbo sveta RTVS, v katerem bodo imeli odločilno vlogo civilna družba in zaposleni, je sicer na seji DZ pretekli teden podprlo 53 poslancev.

Zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec, pa je podprlo 52 poslancev. Zakon bi sicer v prejšnje stanje vrnil 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje, so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike.

A je državni svet v sredo na oba zakona izglasoval odložilni veto, zato bodo poslanci o zakonih odločali ponovno, za ponovno potrditev pa moralo zdaj glasovati najmanj 46 poslancev. Glede na razmerja moči v parlamentu med koalicijo in opozicijo bo sicer po pričakovanjih DZ ob ponovnem glasovanju ob zakona znova potrdil.

Inštituta 8. marec, ki je danes organiziral že tretjo tiskovno konferenco v praktično dnevu in pol pa je desnico obtožil, da “izkorišča tragedijo za grozljive laži in diskreditacije” in napovedal sodne postopke proti Janezu Janši in poslancu SDS Andreju Hoiviku.

V Inštitutu 8. marec opoziciji očitajo predvsem, da tragedijo v zvezi z aktualnimi požari na Krasu izrablja za nabiranje političnih točk. S tem so se danes odzvali na njihove obtožbe, da so odgovorni za požare in pomanjkanje vode na območju požarov po Sloveniji, in napovedali, da bodo zaradi lažnih, žaljivih in sovražnih obtožb pravno ukrepali.

Kot je v izjavi za medije povedala članica programskega odbora inštituta Tina Tomšič, se na družbenem omrežju Twitter pojavljajo obtožbe, da je krivec za pomanjkanje vode na Primorskem z referendumom zavrnjen zakon o pitni vodi.

“To preprosto ne vzdrži. Priča smo izrabljanju hude tragedije za lastne interese in politične igrice. To je nivo komunikacije in obtoževanja, ki temelji na laži, na zavajanju ljudi in na omadeževanju imena Nike Kovač in Inštututa 8. marec. Mislili smo že, da nižje ne morejo,” je dodala Tomšičeva.

 

Okoljskemu pravniku iz Pravno informacijskega centra (PIC) Aljoši Petku se strokovno sicer zdi absurdno zavračati mnenja anonimnežev na socialnih omrežjih, a ker so ta po njegovem mnenju postala res pritlehna in agresivna ter izkoriščajo stisko ljudi in temeljijo na transparentnih lažeh, se je za to vseeno odločil.

Kot je pojasnil, z referendumom zavrnjen 69. člen zakona o vodah pomeni, da zakon ostaja enak kot že dolgo in je kot tak državni in lokalni politiki vedno omogočal, da zagotovi preskrbo s čisto pitno bodo. “V prvem odstavku člena je kristalno jasno zapisano, da je na vodnih in priobalnih zemljiščih dopustno graditi objekte javne komunalne infrastrukture,” je dejal.

Tudi Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je izpostavil, da se v vsakdanjem življenju še vedno premalo zavedamo, kakšno bogastvo imamo z vodo v naši državi. To se kaže tudi v tem, kako skrbimo za njen dostop in kako jo porabljamo.

“Samo polovica pitne vode se porabi za gospodinjstvo, skoraj 30 odstotkov pa predstavlja izgube. In država je tu tista, ki mora s sistemskimi ukrepi poskrbeti za oboje – racionalno porabo pitne vode in za njeno dostopnost za vse ljudi,” je dejal Stegel. Po njegovih besedah ji zakon tega ne preprečuje, pač pa ji to celo nalaga.

Dogajanje v državnem zboru kot tudi pred njim  prenašamo v živo na Topnews.si in  Youtube kanalu Top TV.

V SDS so danes vložili nekaj več kot 6200 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o vladni noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Zakonu namreč nasprotujejo, saj bi ta po besedah poslanke SDS Alenke Jeraj pomenil “konec neodvisne RTVS”.

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala Jerajeva, se jim pri noveli zakona o RTVS zdi sporno, da so v DZ zakon obravnavali po nujnem postopku, saj je tako iz razprave izključena civilna družba, prav tako pa o njem ni bilo opravljene javne razprave. “Očitno je to modus operandi te vlade,” je dejala Jerajeva.

Poudarila je tudi, da bodo na ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta na današnji seji DZ zakonu nasprotovali.

Zakonu po besedah Jerajeve v SDS nasprotujejo, ker državnemu zboru odvzema pravico do imenovanja. “Tukaj nas nekdo prepričuje, da izbranci ljudstva, ki smo izvoljeni in predstavljamo določeno število volivcev, ne smemo oziroma nismo usposobljeni, da bi sprejemali odločitve v zvezi z imenovanjem programskega sveta,” je še izpostavila.

Meni, da zakon “obglavlja” programske svetnike, ki so po njenih navedbah ustavno varovani, prav tako pa bi z zakonom prišlo do konca neodvisne in samostojne RTVS.

Predsednica DZ bo v sedmih dneh po ustrezno vloženi zahtevi določila 35-dnevni koledarski rok, po katerem se zbirajo podpisi volivcev. Ker je zahteva vložena med 15. julijem in 31. avgustom, bo predsednica DZ določila rok, ki začne teči 1. septembra. Za razpis referenduma bodo morali zbrati 40.000 podpisov.

Novelo zakona o RTVS je DZ s 53 glasovi za in 26 proti sprejel minuli teden, v sredo pa je državni svet nanj izglasoval še odložilni veto. Poslanci bodo tako na današnji seji ponovno odločali o zakonu, a zakonodajni postopek z vložitvijo zahteve za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma ne bo zaključen.

Vlada sicer želi s predlogom novele na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Med drugim bi namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta predlog uvaja enoten svet RTVS, ki bi štel 17 članov.

Sprememba vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija je nujna, so v odzivu na vložene podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o RTV Slovenija poudarili na ministrstvu za kulturo. Novela po njihovih navedbah popolnoma umika strankarsko politiko iz zavoda in povečuje vpliv zaposlenih in civilne družbe.

Novela tudi krepi vlogo varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter upošteva priporočila Evropske komisije o stanju pravne države na področju medijev, so zapisali. Kot so spomnili, so neodvisni javni mediji ključni za informiranje, izobraževanje in povezovanje državljanov. Z novelo želijo Radioteleviziji Slovenija (RTVS) vrniti avtonomijo, da bo lahko uresničevala zakonsko določeno poslanstvo, utemeljeno na ustavno varovani pravici do svobode izražanja oziroma javnega obveščanja.

Po navedbah ministrstva skuša SDS s pomočjo referenduma ohraniti obstoječe stanje, ki ga je vzpostavil t. i. Grimsov zakon o RTVS iz leta 2005, po katerem strankarska politika neposredno imenuje nadzornike in večino članov programskega sveta RTVS. To je po njihovih besedah stanje, zaradi katerega ena ključnih institucij za delovanje države izgublja ugled, verodostojnost, kadre in občinstvo.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.