Brglez Mahniču očita zlorabo in politično obračunavanje, Mahnič pa Brglezu, da je “veliki inkvizitor”!

Polemika zaradi nastopa Tita Turnška na Odboru za obrambo 3. maja očitno ne poneha, ampak dobiva nov zagon. Potem ko so se pisno odzvali Tit Turnšek in Jože Tanko ter celo Zbor za republiko, se je včeraj pisno oglasil predsednik Državnega zbora Milan Brglez, ki pa je takoj dobil odgovor Žana Mahniča, predsednika Odbora za obrambo. Čeprav je predsednik parlamenta Milan Brglez obsodil oba, tako Tita Turnška, kot Žana Mahniča, z besedami: … Obsojam in obžalujem ekscese, ki so se zgodili na 48. nujni seji Odbora za obrambo, tako s strani predsednika ZZB NOB dr. Tita Turnška, kot tudi s strani predsednika Odbora z obrambo, Žana Mahniča. Menim, da besedišču, ki je bilo na tem odboru uporabljeno, ni in ne sme biti mesta v Državnem zboru.”

Mahnič Brglezu ni ostal dolžan. Očita, da »ga izjava velikega inkvizitorja dr. Milana Brgleza nikakor ne preseneča. Kljub temu, da mi je včeraj rekel, da sem ravnal pravilno in da sem se držal poslovnika Državnega zbora RS, je danes moje dejanje obsodil.« Mahniča je v Brglezovi pisni izjavi najbolj zmotil očitek, “da kot aktualni predsednik Odbora za obrambo, svoj položaj uporablja in zlorablja za poligon političnega obračunavanja, pri čemer kot primer take zlorabe izpostavlja 44. nujno sejo Odbora za obrambo (7. 12. 2016), ko je predsednik Žan Mahnič predstavnike koalicije, ki so napovedali obstrukcijo te seje, označil s petokolonaši in tistimi, ki so bili proti slovenski osamosvojitvi”…. Mahnič gre celo dlje in pravi, da se je očitno sprožila »mašinerija« za obrambo lažnega mita o NOB.

Na koncu pisma Brglez dodaja, “da je na včerajšnjem razgovoru z menoj dr. Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB, dejal, da obžaluje neprimerne besede, ki jih je izrekel na seji Odbora za obrambo ter pojasnil, da mu je žal, da je namesto, da bi ravnal racionalno, ravnal čustveno.
Želim si, da bi tudi druga stran (v »tej zgodbi«) pripoznala svoja dejanja, jih ustrezno ovrednotila in ugotovila njihovo napačnost, zaključuje Brglez.

V nadaljevanju objavljamo pismo Milana Brgleza in odziv Žana Mahniča:

Milan Brglez: V preteklih dneh ste se nekateri novinarji obrnili name za komentar dogajanja na 48. nujni seji Odbora za obrambo (3. 5. 2017), za komentar odprtega pisma Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije (KoDVOS; 8. 5. 2017) in za komentar pisma vodje Poslanske skupine SDS gospoda Jožeta Tanka (PS SDS; 9. 5. 2017). Tematika je izrazito večplastna, zato podajam daljši odgovor.

Naj na začetku pojasnim, da mi Poslovnik Državnega zbora ne daje pooblastil, da bi neposredno ukrepal, če na sejah delovnih teles pride do kakršnihkoli kršitev Poslovnika. Ne glede na to in zato ker sem se vedno zavzemal za dvig politične kulture in dialoga, sem natančno prebral magnetogram navedene seje Odbora za obrambo, pismo KoDVOS-a in pismo gospoda Jožeta Tanka. Prav tako sem si ogledal nekaj medijskih poročil o tem dogodku ter na ločena pogovora povabil tako predsednika ZZB NOB dr. Tita Turnška kot tudi predsednika Odbora za obrambo Žana Mahniča. Na podlagi vsega tega sporočam sledeče:

1) obsojam in obžalujem ekscese, ki so se zgodili na 48. nujni seji Odbora za obrambo, tako s strani predsednika ZZB NOB dr. Tita Turnška kot tudi s strani predsednika Odbora z obrambo Žana Mahniča. Menim, da besedišču, ki je bilo na tem odboru uporabljeno, ni in ne sme biti mesta v Državnem zboru;

2) obrambni resor je v državni ureditvi eden izmed t. i. državotvornih resorjev. V Državnem zboru je bilo vodenje Odbora za obrambo zaupano največji opozicijski poslanski skupini. Obžalujem, da lahko na podlagi tudi nekaterih drugih preteklih izkušenj ugotovim, da aktualni predsednik Odbora za obrambo svoj položaj uporablja in zlorablja za poligon političnega obračunavanja, pri čemer kot primer take zlorabe izpostavljam 44. nujno sejo Odbora za obrambo (7. 12. 2016), ko je predsednik Žan Mahnič predstavnike koalicije, ki so napovedali obstrukcijo te seje, označil s petokolonaši in tistimi, ki so bili proti slovenski osamosvojitvi;

3) demokracija predpostavlja možnost mnenje izraziti, pluralnost mnenj in njihovo enakopravno javno soočanje. Če te možnosti ni, gre za zlorabo ali farso demokratične oblike, ki – v primeru predstavniškega organa – predpostavlja samoomejevanje predsedujočega v razpravi in preudarno poseganje po instrumentih v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Navedeno tudi pomeni, da mora vsak državljan in poslanec v razpravi spoštovati tudi Ustavo Republike Slovenije. Gre za temelj našega pravnega reda, ki že po definiciji terja skladnost vseh podrejenih aktov, vključno z dejanji. Pri tem je nedvomno, da je vsakdo odgovoren za svoje ravnanje, torej tudi za to, kaj in kako svoje misli pove;

4) upoštevaje Poslovnik so k obravnavi posameznih točk lahko povabljeni predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj, ter strokovnjaki in predstavniki zainteresiranih javnosti, ki pa že po naravi stvari niso v enakem položaju kot poslanke in poslanci. Prav tako imajo v aktualnem zakonodajnem postopku poseben status predstavniki predlagatelja (oz. Vlade) in Zakonodajno-pravne službe (prvi odstavek 51. člena Poslovnika). Ostali vabljeni (t. i. gostje) tako lahko na seji sicer izjavijo in obrazložijo svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi, ne morejo pa razpravljati, kar pomeni – da ne morejo ne polemizirati ne replicirati.

5) na tem mestu ponovno pozivam predsednice in predsednike delovnih teles, da skrbijo za spoštljivo razpravo in s tem za dvig kulture dialoga, predvsem pa, da blažijo morebitne provokacije, ki se lahko kdaj, podobno kot na plenarnih sejah, pojavljajo na delovnih telesih. To določajo tudi določbe »Dogovora o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles na podlagi Poslovnika in uveljavljene parlamentarne prakse«, ki so ga vodje poslanskih skupin soglasno potrdili 14. 3. 2017;

6) že večkrat in na različne načine sem pozval vse poslanke in poslance Državnega zbora, da s svojimi dejanji pokažejo, kako bi morale potekati razprave v Državnem zboru, pa tudi sicer. Pri opozarjanju na potrebo po strpnem in spoštljivem dialogu na vseh ravneh nameravam vztrajati še naprej. Le s takim načinom bomo omogočili dvig politične kulture. Poslanke in poslanci moramo biti zgled, kako se vodi in oblikuje razprava in to ne glede na različna svetovnonazorska prepričanja.

Na koncu želim dodati še informacijo, da je na včerajšnjem razgovoru z menoj dr. Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB, dejal, da obžaluje neprimerne besede, ki jih je izrekel na seji Odbora za obrambo, ter pojasnil, da mu je žal, da je namesto, da bi ravnal racionalno, ravnal čustveno. Želim si, da bi tudi druga stran (v »tej zgodbi«) pripoznala svoja dejanja, jih ustrezno ovrednotila in ugotovila njihovo napačnost.

dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora

Žan Mahnič: Očitno se je sprožila »mašinerija« za obrambo lažnega mita o NOB

Zavračam vse očitke in namige Milana Brgleza, da se Odbor za obrambo vodi politično. Odbor odpira prave teme in očitno je to boleče za koalicijo.

Po tem, ko je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predsednika Državnega zbora RS Milana Brgleza s pismom pozval, naj zaradi nedostojnega, vulgarnega in zato nesprejemljivega obnašanja Tita Turnška na seji Odbora za obrambo, ki ga vodi poslanec SDS Žan Mahnič, minuli teden od njega zahteval javno opravičilo, se je Brglez danes le odzval in obsodil tako Turnškovo kot Mahničevo ravnanje.

»Izjava velikega inkvizitorja dr. Milana Brgleza me nikakor ne preseneča. Kljub temu, da mi je včeraj rekel, da sem ravnal pravilno in da sem se držal poslovnika Državnega zbora RS, je danes moje dejanje obsodil,« pa je v odzivu na besede Brgleza dejal predsednik Odbora za obrambo Žan Mahnič. Prepričan je, da je na obnašanje Turnška na seji odbora odreagiral tako, kot predsednik parlamentarnega odbora mora. »Zavračam vse njegove očitke in namige, da se odbor vodi politično. Odbor odpira prave teme in zaradi tega je to boleče predvsem za koalicijo. Po drugi strani pa dr. Milana Brgleza razumem, ker nekako vstopa v politično kampanjo in potrjuje to, kar mi govorijo nekateri poslanci SMC,« je povedal Mahnič, to pa naj bi bilo, da namerava Brglez na naslednjih parlamentarnih volitvah nastopiti kot predsednik nove stranke ali kot predsednik stranke SMC.

Na novinarsko vprašanje o tem, ali to, da naj bi Turnšek svoje besede obžaloval, za SDS ni dovolj, je Mahnič ponovil besede vodje poslanske skupine Jožeta Tanko, da bi se moral Turnšek opravičiti javno. »Je pa tukaj zanimivo, da ko je prišlo pismo veteranskih organizacij v Državni zbor RS, smo ga poslanci dobili na mrežo, bil je dostopen v sistemu. Pisma, ki ga je napisal gospod Jože Tanko, pa Milan Brglez ni želel dati v sistem, tako da so ga morali sekretarji poslanskih skupin vsem poslancem poslati po elektronski pošti. To je žalostno in očitno se je sprožila »mašinerija« za obrambo lažnega mita o narodnoosvobodilnem boju,« je opozoril Mahnič.

Po njegovem prepričanju mnoge namreč najbolj boli to, kar je na seji odbora povedal poslanec SDS Franc Breznik, to pa je, da »so komunisti kolaborirali z nacisti, in sedaj je pač potrebno to zadevo ubranit. Vemo za pakt Ribbentrop–Molotov, vemo za protiimperialistično fronto, vemo, da obstajajo dokazi, da so slovenski komunisti skupaj z nacisti praznovali 1. maj in da so se proti njim obrnili šele, ko je bila 22. junija 1941 napadena Sovjetska zveza. To torej vidim kot nek obupan in tragikomičen poskus, da se obrani lažniv mit o NOB,« je prepričan Mahnič.

Z mnenjem novinarke, da NOB ni bil tema seje, se Mahnič ni strinjal. »To, da to ni bila tema, ne drži. Tema je bilo financiranje veteranskih in domoljubnih organizacij. Te se financirajo po ključu 70 % za program, 25 % za članstvo in 5 % za nepremičnine. Program se financira na podlagi aktivnosti, ki jih imajo, te aktivnosti pa se izvajajo na podlagi dogodkov iz naše zgodovine. Tudi zgodovina je bila tema in problem je bil, da je gospod Breznik pokazal pravo plat zgodovine oziroma narodnoosvobodilne borbe,« je zaključil Mahnič.