(V ŽIVO) Po Viliju Kovačiču je postopek za zakonodajni referendum o zakonu o vladi “prevzela” Janševa SDS – Branko Grims: “Z Vilijem Kovačičem nimamo nič”
SDS je vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi. Te so po njihovem mnenju problematične zato, ker povečujejo število ministrstev za tri, kar pomeni trikrat večje stroške, je na novinarski konferenci zatrdil poslanec SDS Branko Grims. Koliko podpisov državljanov so vložili, ne razkrivajo.
Ključna utemeljitev za zakonodajni referendum o zakonu o vladi je bila “nepopisna šlamastika” z naftnimi derivati, je pojasnil poslanec SDS Branko Grims.
Povzročil naj bi jo predsednik vlade Robert Golob, ko je napovedal, “da bo ukinil vse tiste dobre rešitve za ljudi, ki jih je uvedla še prejšnja vlada”, je dejal Grims. To po njegovem mnenju dokazuje, da je vlada neoperativna. “Si predstavljate, da tako neoperativno vlado hočejo še širiti, da bo še bolj neoperativna, ljudje pa naj to plačajo,” je ocenil.
“V poletni vročini vlada Roberta Goloba spi kot zimski medved v brlogu,” je dejal Grims. Zato je zagotovo pričakovati, da se bo nabralo toliko stvari, da bo možno izvesti več referendumov hkrati, je dejal.
Grims se je skliceval tudi na današnjo anketo Parsifala. “60 odstotkov slovenskih davkoplačevalcev odločno podpira to, da se prepreči povečevanje števila ministrstev v času, ko Slovenija že itak drsi v krizo,” je dejal. Dodal je, da je to pozitiven znak, da ljudje njihovo odločitev o referendumu podpirajo.
Koliko podpisov državljanov so vložili, Grims ni želel razkriti, so pa v poslanski skupini SDS naknadno za STA zagotovili, da jih je več kot potrebnih 2500. Zatrdil je, da z aktivistom Vilijem Kovačičem “nimajo nič”.
Aktivist Vili Kovačič ni uspel zbrati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi. Danes pa je opozoril, da se volilna in referendumska pravica ne izvajata enako, zato bo ustavnemu sodišču predlagal, da zadrži izvajanje zakona o vladi in postopke referendumov, dokler DZ ne odpravi nepravilnost.
Pobudniki za razpis zakonodajnega referenduma morajo v sedmih dneh po sprejemu zakona zbrati 2500 podpisov, jih vložiti v DZ, šele nato pa se začne postopek zbiranja 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Kovačič meni, da je rok sedmih dni, v katerega so všteti tudi dela prosti dnevi in prazniki, prekratek. Podpise je treba zbrati v fizični obliki, ti pa po pošti prihajajo po roku zbiranja, čeprav so bili na pošto oddani pravi čas, DZ pa jih ne upošteva, je v izjavi za STA povedal Kovačič.
Spomnil je, da so rezultati v volilnem procesu veljavni šele, ko so prešteti vsi glasovi, v referendumskem procesu pa se del glasov sploh ne upošteva, če ne prispejo pravočasno. Po njegovem mnenju tudi ni ustrezno, da je rok oddaje določen do konca poslovnega dne DZ, torej do 16. ure na zadnji dan zbiranja. Meni, da bi moral rok veljati cel dan, do 24. ure. Kovačič bo na ustavno sodišče vložil tudi ustavno pritožbo zaradi neenakosti volilne in referendumske pravice. “Bistvo je, da so referendumske pobude s tako zakonodajo blokirane na samem začetku,” je dejal.
“Lahko pa ustavno sodišče brez odlašanja z ureditveno odločbo samo določi način izvajanja referendumske pravice,” je v gradivu za medije zapisal Kovačič. Pri tem se sklicuje na primer iz leta 2018, ko je ustavno sodišče zaradi neenakosti udeležencev v referendumski kampanji izdalo ureditveno odločbo in razveljavilo referendum.
Kovačič je za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi zbral 250 podpisov, v izjavi pred DZ pa je danes dejal, da ne sodeluje z SDS, ampak da je vesel, da so podpise volivcev za razpis referenduma vložili oni. Napovedal je tudi zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija.
Za razpis referenduma bodo v SDS morali v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Predsednik DZ v sedmih dneh po ustrezno vloženi zahtevi določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev. Če bi ta padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra, piše v referendumski zakonodaji.
Referendum bi v SDS izvedli skupaj z lokalnimi oz. predsedniškimi volitvami. Če bi zaradi morebitnih daljših rokov moral o tem odločati DZ, pa Grims računa na potrebno dvotretjinsko podporo poslancev za uskladitev datumov volitev in referenduma. “Ti referendumi potem praktično ne bi stali nič in upam, da bo toliko odgovornosti in razumnosti tudi pri vladajoči koaliciji,” je dejal.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je v izjavi za medije dejal, da si želijo dati odgovor na zgodbo solidarne prihodnosti, na sožitje vseh generacij, tudi na podnebne spremembe. Znanje, znanost in razvoj pa nam bodo po njegovih besedah prinesli dodano vrednost. “Taktiziranja, politična preigravanja tega napredka ne prinašajo, jemljejo nam pa dragocen čas,” je dejal. Obljubil je, da bodo dali vse od sebe, da najdejo ustrezne rešitve pri podražitvah hrane in energentov. “Prepričan sem, da se zgodba slabega polnjenja bencinskih rezervoarjev ne bo več ponovila,” je dejala.
Vodja poslanske skupine Jani Prednik je v izjavi za medije dejal, da je prvič v zgodovini države na zakon o vladi vložen referendum. “Vsaka vlada ima možnost, da si organiziranje organizira sama,” je poudaril. Dodal je, da se poslanec SDS Branko Grims “izgovarja” tudi na davkoplačevalski denar. ob tem je opozoril, da tudi referendum stane in se plačuje z davkoplačevalskim denarjem. Po njegovih informacijah se bodo podpisi začeli zbirati septembra, ko in če bo do referenduma prišlo, pa se bodo v stranki in koaliciji pogovarjali o strategiji.
Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je dejal, da je bila poteza SDS pričakovana in je jasen pokazatelj tega, da se SDS ni sprijaznila s porazom na volitvah. Vlada bo po njegovih besedah v tem času delala, kot je bilo zastavljeno. “Pač z malo več improvizacije pri usklajevanju teh novih področij,” je dejal. Dodal je, da so referendumi sicer demokratično orodje, vendar gre v tem primeru po njegovem mnenju zgolj za zavlačevanje postopkov.
