(V ŽIVO) DZ na izredni seji potrdili spremembe zakona o vladi Roberta Goloba – Janša na Twitterju kritiziral “prvo reformo” Golobove vlade, glede naknadnega zakonodajnega referenduma pa se v SDS še niso odločili
Državni zbor je na današnji izredni seji s 53 glasovi za in 25 glasovi proti sprejel spremembe zakona o vladi. Ta uvaja tri nova ministrstva, za solidarno prihodnost visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo. Nekaterim ministrstvom pa se obeta preimenovanje in spremembe pristojnosti.
Poslanci so razpravo o koalicijskem predlogu sprememb zakona o vladi sicer opravili na izredni seji 18. maja, o samem zakonu pa niso glasovali, ker je SDS vložila predlog za posvetovalni referendum. DZ je predlog za referendum zavrnil na seji v ponedeljek, zato so lahko poslanci danes o zakonskem predlogu tudi glasovali. Vlada se je zato sprva oblikovala po veljavnem zakonu, v katerem je 17 resorjev.
Primerjajte število članov vlad po Evropi in sami ocenite prvo “reformo” nove @vladaRS: pic.twitter.com/P1cceLiDjd
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 21, 2022
https://twitter.com/JurePoglajen/status/1532101208483282945
Po uveljavitvi sprememb zakona bodo sledila zaslišanja posameznih ministrskih kandidatov, a še ni povsem jasno, kateri kandidati bodo morali opraviti zaslišanje. Ministrstvo za solidarno prihodnost bo vodil zdajšnji minister za delo Luka Mesec. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga bo nasledil njegov sedanji državni sekretar Simon Maljevac. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi se razdelilo na dva resorja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo vodil sedanji šolski minister Igor Papič, ministrstvo za vzgojo in šolstvo pa bo po napovedih vodil sedanji državni sekretar na šolskem ministrstvu Darjo Felda. Ministrstvo za podnebje in energijo bo prevzel sedanji infrastrukturni minister Bojan Kumer, vodenje ministrstva za infrastrukturo pa njegova sedanja državna sekretarka Alenka Bratušek. Pod okrilje gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Matjaž Han prehaja šport, ministrstvo pa se bo preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Preimenovanje se obeta tudi zdajšnjemu ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, in sicer v ministrstvo za varstvo narave in prostor. Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon pa se bo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Predsednik vlade Robert Golob pričakuje, da bodo posamezna ministrstva preoblikovali čez poletje in da bodo s septembrom v celoti operativna.
Novela zakona o vladi je bila danes sprejeta, vendar pa še ni stopila v veljavo. Za to mora preteči sedemdnevni rok, v katerem ima državni svet možnost, da na zakon vloži odložilni veto, v omenjenem roku pa se lahko vloži tudi pobuda za zakonodajni referendum. Šele ko bo zakon začel veljati, torej po objavi v uradnem listu, bo lahko premier Golob vložil listo kandidatov za ministre. Nekateri od dosedanjih ministrov bodo nato morali ponovno na zaslišanja, pred pristojnimi parlamentarnimi odbori pa se bodo predstavili tudi novi kandidati za ministre. Po parlamentarnih hodnikih se ugiba, da bi se za zbiranje 2500 podpisov za pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma lahko odločili v SDS.
Poslanec SDS Žan Mahnič je dejal, da se še niso odločili, kako bodo ravnali v tem primeru: “Stranka, ki je tako velika kot naša, lahko podpise zbere v enem dnevu, nismo pa se še odločili, kako bomo ravnali. Lahko pa rečem, da se na nas že obračajo tako različna civilna gibanja kot tudi zaskrbljene državljanke in državljani, ki nasprotujejo širitvi vlade in neracionalnemu trošenju davkoplačevalskega denarja. Tudi od teh pozivov in odzivov je odvisno, kako se bomo na koncu odločili.” Na vprašanje, ali bodo podpise zbirali sami ali pa bodo to prepustili pobudniku referenduma o drugem tiru Viliju Kovačiču, je Mahnič odgovoril, da so to špekulacije. “Prvič slišim, da bi Vili Kovačič zbiral podpise, čeprav sem prebral v medijih, da se je ponudil, da bo to naredil. Vili Kovačič je neodvisen državljan, mi smo neodvisna stranka. Zaenkrat se o tem nismo nič pogovarjali, vsekakor bomo sami sprejeli to odločitev na podlagi tega, kar bodo povedale državljanke in državljani,” je dejal Mahnič. Ob tem je zavrnil navedbe, da bi SDS ovirala postopek oblikovanja nove vlade: “V vladi Roberta Goloba gre pri tem širjenju ministrstev za samo eno zadevo – da se poplača vse tiste, ki so zaslužni za to, da je vlada Roberta Goloba danes na oblasti.”
Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da vsak zakonodajni referendum stane okoli štiri milijone evrov: “Mislite, da so referendumi tisto, kar rešuje problematiko z gorivi, draginjo in energenti v tej državi? Najbrž ne. Vsakomur, tudi najbolj naivnim, je najbrž jasno, da gre za zavlačevanje in nagajanje vladi. Zagotovo odločitve in način vladanja niso odvisni od števila ministrstev, vendar pa nova ministrstva kažejo smer in cilje delovanja te vlade in tega si zagotovo želimo.” Po njegovih besedah si reorganizacije vlade želijo najkasneje do parlamentarnih počitnic: “Vidimo pa, da tisti, ki dežurno zbirajo podpise za referendume, ne počivajo. Mogoče je čas, da razmislijo in spoznajo, da so samo orodje nekaterih strank. Malo nazaj so se taisti ljudje preizkusili na volitvah in videli smo, da je bila njihova podpora zelo skromna. Mogoče se je dobro pogledati v ogledalo in to spoznati.” Ob tem je dodal, da bo ob reorganizaciji vlade potrebnih do osem zaslišanj ministrov.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dejala, da upa, da v SDS ne bodo posegli po referendumu, čeprav je to možnost, ki jim jo zakonodaja daje: “To je tudi treba spoštovati. Sama si predvsem želim, da bi se vsi predstavniki ljudstva, se pravi poslanke in poslanci katerekoli poslanske skupine, vedno vprašali, kaj je v korist ljudi – ali da se izvede tak zakonodajni referendum ali da začne vlada delati v polni sestavi tako, kot je bila zamišljena.” Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj pa je spomnil, da v NSi niso podprli pobude SDS za posvetovalni referendum, ob tem pa je dodal, da so povedali, da se ne strinjajo s predlogom večanja števila ministrstev, državnih sekretarjev in državnega vladnega aparata. “Vsi poznamo rek, če želiš, da se kakšen problem ne reši, ustanovi komisijo. Menimo, da bodo z več ministrstvi dosegli ravno nasprotno od tega, kar govorijo. Manj bodo učinkoviti in odzivni,” pravi Cigler Kralj.
