Afera Watergate: 50 let po aferi, ki je pokopala Nixona nekdanjemu predsedniku Donaldu Trupu grozi kazenski pregon, kar se v ameriški zgodovini še ni zgodilo
Mineva natanko 50 let od začetka afere Watergate, ko so operativci v službi tedanjega republikanskega predsednika ZDA Richarda Nixona 17. junija 1972 vlomili v prostore demokratske stranke v washingtonskem poslopju Watergate. Afera je Nixona leta 1974 stala položaja in korenito spremenila odnos Američanov in medijev do institucije predsednika ZDA.
Škandal, ki je dobil ime po washingtonskem pisarniško-stanovanjsko-hotelskem poslopju Watergate, velja za veliko prelomnico v ameriški politiki in družbi.
Nixonovi “vodovodarji”, kot se je imenovala posebna skupina, ki je zanj opravljala nečedne posle, so bili aretirani takoj po vlomu v sedež demokratske stranke. Med njimi so bili trije nekdanji sodelavci Cie po rodu s Kube, še en sodelavec Cie in šef varnosti odbora za Nixonovo ponovno izvolitev, James McCord mlajši.
Predstavniški dom kongresa je kmalu po incidentu sprožil postopek ustavne obtožbe s tremi točkami – oviranje preiskave, zloraba pooblastil in zaničevanje kongresa. A še preden so bile točke potrjene in bi predstavniški dom kongresa ustavno obtožbo lahko posredoval senatu, je Nixon 9. avgusta 1974 odstopil. Njegov naslednik Gerald R. Ford ga je sicer potem pomilostil že septembra istega leta.
Zaupanje Američanov v njihovo vlado je bilo s to afero nepopravljivo omajano. Leta 1958 je namreč vladi zaupalo 73 odstotkov prebivalcev ZDA, konec leta 1974 pa le še 36 odstotkov.
Večina Američanov je šele z afero Watergate dojela, da lahko tudi predsednik laže in krši zakone, čeprav je Nixon v intervjuju z britanskim novinarjem Davidom Frostom po odstopu s položaja zagotovil, da ni nezakonito, če predsednik krši zakon zaradi državnih interesov.
Nekdanji pravnik v Nixonovi Beli hiši, danes 83-letni John Dean, katerega pričanje je bilo ključno za razkritje celostne podobe afere, pa je za CNN dodal, da je Watergate korenito spremenil tudi odnos med novinarji in oblastjo.V zvezi z afero Watergate je bilo skupno obsojenih 48 oseb. Nixon je za posledicami kapi umrl leta 1994, star 81 let.50 let po aferi, ki je pokopala Nikona nekadanjemu presedniku Donaldu Trupu grozi kazenski pregon, kar se v ameriški zgodovini še ni zgodilo
Odbor za preiskavo ozadja napada privržencev Donalda Trumpa na zvezni kongres 6. januarja lani se je na tretjih javnih zaslišanjih v četrtek osredotočil na Trumpove pritiske na podpredsednika ZDA Mika Pencea, da samovoljno razveljavi izide predsedniških volitev v ZDA novembra 2020.
Odbor za preiskavo ozadja napada privržencev Donalda Trumpa na zvezni kongres 6. januarja lani se je na tretjih javnih zaslišanjih v četrtek osredotočil na Trumpove pritiske na podpredsednika ZDA Mika Pencea, da samovoljno razveljavi izide predsedniških volitev v ZDA novembra 2020.
Odbor je v četrtek zaslišal priče, ki so povedale, da je Trump v obupu po sodnih porazih tožb njegove pravniške ekipe pod vodstvom nekdanjega župana New Yorka Rudyja Giulianija poprijel za idejo konservativnega profesorja prava Johna Eastmana.
Ta se je domislil, da lahko Pence 6. januarja med uradnim potrjevanjem izidov volitev nekatere razglasi za neveljavne, nakar bi vskočili Trumpovi alternativni elektorji in glasove oddali njemu. Eastman je zasebno priznal, da bi ta ideja gladko padla na vrhovnem sodišču. Med zaslišanjem pred odborom za zaprtimi vrati se je več kot stokrat skliceval na peti amandma k ameriški ustavi, ki ščiti pred samoobdolžitvijo.
“Ali se ti je povsem zmešalo? Več kot 78 milijonom boš povedal, da je to tvoja teorija, s katero boš razveljavil njihove glasove. Povzročil boš ulične nemire,” je Eastmanu povedal Trumpov pravni svetovalec Eric Herschmann. Drugi Trumpov svetovalec Jason Miller je dejal, da so Trumpu vsi okrog njega govorili, da je ideja povsem nora.
Upokojeni zvezni sodnik Michael Luttig, ki velja za eminenco konservativnih pravnikov v ZDA, je dejal, da je bila Eastmanova teorija povsem napačna. “To bi pahnilo ZDA v revolucijo znotraj ustavne krize,” je dejal in dodal, da so Trump in njegovi privrženci jasna in neposredna grožnja za obstoj ameriške demokracije.
Trump je Eastmanovo teorijo pograbil z obema rokama in skušal prepričati Pencea, naj jo uresniči. Ta je to odločno zavračal in Trump ga je zaradi tega po izjavah prič oblagal s številnimi zmerljivkami. Celo na sam dan napada, ko so Trumpovi privržencu oblegali Pencea v neposredni bližini njegovega skrivališča v kongresu, je Trump objavil tvit, v katerem je Pencea napadel kot strahopetca.
Odbor je potem prikazal videoposnetke ljudi, ki so grozili, da bodo Pencea zvlekli na ulico in ga obesili. Penceov odvetnik Greg Jacob je dejal, da Trump v času napada ni nikoli skušal preveriti, ali je s podpredsednikom vse v redu.Odbor dokazuje, da je Trump z izmišljotino o volilnih prevarah spravil privržence do napada na kongres, da se pritisne na Pencea, da razveljavi volilne izide. V napadu in zaradi posledic napada je umrlo devet ljudi.
Odbor je opravil 1000 zaslišanj za zaprtimi vrati, zbral okrog 140.000 dokumentov, policija pa je doslej aretirala več kot 800 napadalcev. Odbor želi, da pravosodno ministrstvo uporabi dokaze in ukrepa s kazenskim pregonom Trumpa. Doslej se sicer člani odbora niso poenotili o tem, ali bodo to tudi uradno predlagali, ali pa pustili, da se minister Merrick Garland sam odloči.
Dokazni material je bil v četrtek tako prepričljiv, da je Trump zahteval, naj mu dajo na voljo čas za predstavitev dokazov o volilnih prevarah, pri čemer je kritiziral medije, ki prenašajo zaslišanja, češ da imajo nizko gledanost, obenem pa je zahteval, naj objavljajo tudi njegovo “resnico”.
V četrtek je bilo novo tudi to, da je odbor pisno pozval na zaslišanje soprogo konservativnega vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa, Ginni Thomas. Preiskava je namreč odkrila, da si je aktivistka dopisovala z Eastmanom glede njegove teorije.
Odkrili so tudi njene pozive k ukrepanju v smeri, da Trump ostane na oblasti. Thomasova je za konservativni medij Daily Caller izjavila, da bo z veseljem prišla na zaslišanje, da pojasni zadeve.