(VIDEO) “Kurzschluss” zaradi Ukrajine med vlado Roberta Goloba in nekdanjima predsednikoma republike Milanom Kučanom in Danilom Türkom

Predsednik vlade Robert Golob je danes odgovoril na poziv “razumnikov” k spremembi politike do Rusije. Dejal je, da odločitev glede zunanjepolitičnega kurza ne bo sprejemal sam. S tem je Golob odgovoril nekdanjima predsednikoma Milanu Kučanu in Danilu Türku, ki sta ena izmed podpisnikov odprtega pisma aktualni vladi k spremembi politike Zahoda do Rusije.

“Ne jemljem si pravice, in je nikomur ne dajem, da bi osebno določil zunanjo politiko Slovenije, zato sem kot odziv na pismo vladi podal zahtevo, da se skliče odbor za zunanje zadeve,” je dejal predsednik vlade. Pri tem je poudaril, da je parlament edino mesto, kjer imajo politiki pravico in dolžnost razpravljati o tovrstnih zadevah. Dejal je še, da mediji niso pravo mesto za razpravo o tej temi.

20 vidnih slovenskih intelektualcev in politikov je  prejšnjo sredo  novo vlado pozvalo k “razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini”. Med drugim sta se pod poziv podpisala tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk.

“A še komu ni jasno kam gremo? 2 sta poti s tega sranja: 1. obraniti Ukrajino za vsako ceno, tudi svetovne jedrske vojne?! 2. Žrtvovati kos Ukrajine in rešiti kar se še rešiti da,” pa je na Twitterju zapisal nekdanji vidni  politik SD-ja Aurelio Juri, ki je tudi sam podpisnik poziva razumnikov.

Poleg njega so se pod pismo podpisali že Maja Breznik, Bojko Bučar, Lucija Čok, Bogomil Ferfila, Franco Juri, Gorazd Kovačič, Milan Kučan, Vlado Miheljak, Vesna Mikolič, Rastko Močnik, Rudi Rizman, Svetlana Slapšak, Iztok Šori, Primož Šterbenc, Darko Štrajn, Danilo Türk

https://t.co/WRAtm42lvX Poljska bi pomagala Ukrajini še z jedrskim orožjem. A še komu ni jasno kam gremo? 2 sta poti s tega sranja: 1. obraniti Ukrajino za vsako ceno, tudi svetovne jedrske vojne?! 2. Žrtvovati kos Ukrajine in rešiti kar se še rešiti da.

— Aurelio Juri (@AurelioJuri) June 13, 2022

Skrajneža,bivšega poljskega ministra(ne odloča),ti levi skrajnež uporabljaš za propagando žrtvovanja delov ozemlja. Za SLO nevarna igra,ker vemo,da si nekoč kot poslanec v LJ demonstriral s transparentom, *nekoč bo carina na Črnem kalu*! #ozemeljskePretenzije

— Joze Jerovsek (@JozeJerovsek) June 13, 2022

“Odločitve, ali naj oziroma kako konkretno bo Slovenija spremenila svojo politiko do vojne v Ukrajini, kot jo je zastavil prejšnji predsednik vlade Janez Janša, ne bom sprejemal sam,” pravi Golob.

Izjava premierja Roberta Goloba ob obisku v Mariboru #STAvživo @vzivo_si https://t.co/mQjVY3e9Ev

— STA novice (@STA_novice) June 13, 2022

Vlado Republike Slovenije so pozvali k “razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini in k uresničevanju zaveze iz koalicijske pogodbe, da bo vlada na področju zunanje in obrambne politike izhajala iz »ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja”.

V odziv na poziv vladi k “razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini” je premier Robert Golob na današnji novinarski konferenci dejal, da namerava v ta namen sklicati odbor za zunanje zadeve. Za cilj si je zadal, da bi se skupno in enotno stališče Slovenije oblikovalo še pred njegovim odhodom v Bruselj na vrh EU.

“Ne jemljem si pravice, in je nikomur ne dajem, da bi osebno določil zunanjo politiko Slovenije, zato sem kot odziv na pismo vladi podal zahtevo, da se skliče odbor za zunanje zadeve,” je dejal predsednik vlade. Pri tem je poudaril, da je parlament edino mesto, kjer imajo politiki pravico in dolžnost razpravljati o tovrstnih zadevah.

Za cilj si je zadal, da bi se skupno in enotno stališče Slovenije oblikovalo še pred njegovim odhodom v Bruselj na vrh EU, ki bo potekal konec naslednjega tedna.

Premier bo sicer še ta teden odpotoval v Bruselj, kjer se bo srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Dejal je, da bo šlo za spoznavni obisk, na katerem namerava pridobiti čim več informacij in jih nato predstaviti parlamentu.

“Predsedniki vlad smo namreč dolžni zbirati ustrezne informacije, jih posredovati ustreznim organom in ko je odločitev sprejeta, jo tudi zagovarjati,” je še dodal Golob.

Medtem pa je zunanja ministrica Tanja Fajon ponovila, da skupni cilj še vedno ostaja iskanje možnosti, da bi Rusijo spravili nazaj za pogajalsko mizo. “Zunanja politika Slovenije pa bi morala biti osredotočena na humanitarno in razvojno pomoč,” je dejala Slovenija.

Skoraj 20 vidnih slovenskih intelektualcev in politikov je v sredo novo vlado pozvalo k “razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini”. Med drugim sta se pod poziv podpisala tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk.

Podpisniki so v pozivu, ki ga v integralu objavljamo spodaj so zapisali zapisali, da sicer ni nikakršnega dvoma, da je Putin z ukazom o napadu na Ukrajino zagrešil “neizbrisljiv vojni zločin”, a so dodali, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil prispeva k moči njihovega odpora. Pri tem ne vidijo realnih možnosti, da bi lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. ”

Ni dvoma, da je ruski predsednik Vladimir Putin zagrešil neizbrisljiv vojni zločin z ukazom o napadu na sosednjo, neodvisno in suvereno državo Ukrajino, ki Rusije ni ogrožala. Neposredna posledica te odločitve so tisoči mrtvih vojakov in civilistov, skoraj 8 milijonov razseljenih, od teh 5 milijonov beguncev v državah članicah EU, in nepojmljivo materialno uničenje države, ki je bila že prej obubožana. V tem pozivu ne razpravljamo o okoliščinah, ki so privedle do te drame, ki je poleg krvavega razpada nekdanje Jugoslavije najhujša na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

Ugotavljamo le, da je konflikt prestopil stoti dan, da so okupacijske sile že zasedle in nadzorujejo petino ukrajinskega ozemlja ter da vse dosedanje sankcije zoper Putinov režim oziroma Rusijo niso niti najmanj omajale njegove odločenosti za nadaljevanje agresije. Zahodno oboroževanje ukrajinskih sil zagotovo prispeva k moči njihovega odpora, kljub temu pa ni realnih izgledov, da bi ukrajinska vojska lahko v celoti pregnala agresorja s svojega ozemlja.

Več sofisticiranega orožja prejme Ukrajina, več ga aktivira tudi Rusija. Tako se vojna podaljšuje in eskalira v dolgotrajno pozicijsko vojno, ki prinaša dolgotrajno pobijanje in uničevanje, s podražitvami energentov in žitaric pa ima za talca Evropo in velik del sveta. Zaradi draginje in lakote v revnih državah lahko pričakujemo nov, še hujši begunski val.

Zato ocenjujemo, da morata Zahod in Slovenija kot njegov del poiskati alternativne pristope k ukrajinski vojni – take, ki bi rusko in ukrajinsko vodstvo pripravili k resnim mirovnim pogovorom.

Tanja Fajon se je kot kandidatka za zunanjo ministrico na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za zunanje in evropske zadeve pravilno vprašala: »Kako potem, ko bodo vse sankcije izčrpane?«

Predsednika vlade, ministrico za zunanje zadeve in ves ministrski zbor pozivamo, da s podporo državnega zbora v Bruslju izpostavijo to vprašanje, ki naj vodi v oblikovanje konkretne in uresničljive, za obe vojskujoči si strani sprejemljive evropske ponudbe za mirovna pogajanja. Prekinitev sovražnosti, umik okupacijskih sil in implementacija minških sporazumov za vzhod Ukrajine iz leta 2014 in 2015 realno niso mogoči, če ne bosta obe državi dobili mednarodnih varnostnih jamstev. Ta za Rusijo vključujejo prekinitev nadaljnjega širjenja zveze Nato in ameriške vojaške navzočnosti proti ruskemu ozemlju. V Evropi je treba zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela.

S takšno opredelitvijo do ukrajinske vojne in diplomatsko proaktivnostjo bo nova slovenska vlada uresničevala ustavno načelo mirovne politike ter zavezanosti kulturi miru in nenasilja in pri v tem prizadevanju zagotovo ne bo osamljena.

Z najboljšimi željami in pričakovanji.

Aurelio Juri, Maja Breznik, Bojko Bučar, Lucija Čok, Bogomil Ferfila, Franco Juri, Gorazd Kovačič, Milan Kučan, Vlado Miheljak, Vesna Mikolič, Rastko Močnik, Rudi Rizman, Svetlana Slapšak, Iztok Šori, Primož Šterbenc, Darko Štrajn, Danilo Türk