Padec Slovenije na indeksu medijske svobode tudi zaradi SLAPP (Strategic Lawsuits Against Public Participation, SLAPP) strateških tožb proti novinarjem – Slovenija med državami z največ SLAPP tožbami na prebivalca
Gre za tožbe, s katerimi hočejo politiki in podjetja utišati, uničiti in finančno izčrpati novinarje, medije, aktiviste, žvižgače in civilno družbo. Uporaba SLAPP tožb tako v EU kot po svetu zadnja leta narašča.
Enjoy it while it lasts pic.twitter.com/DavzePd4hv
— Jovan P. (@jp_wanderer) May 3, 2022
Kot je januarja letos poročal portal Oštro je po podatkih CASE bilo po letu 2010 v 31 evropskih državah vloženih 539 takšnih tožb, od tega 118 leta 2021. Skoraj štiri petine tožb je bilo vloženih zaradi obrekovanja.
Po podatkih CASE pa je bilo v Sloveniji od leta 2010 vloženih 41 SLAPP tožb, kar jo med 31 državami, za katere je koalicija zbrala podatke, uvršča na drugo mesto po številu tožb na prebivalca. Žrtev tipične strateške tožbe SLAPP je tudi moja malenkost, sodni postopek pa traja natančno deset let.
Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti spodkopavajo vrednote EU in pravosodni sistem EU so novembra lani na plenarnem zasedanju ugotavljali v Evropskem parlamentu, kjer so se zavzeli za pravila EU proti nepoštenim tožbam proti kritičnim glasovom. Evropska komisija je 4. oktobra začela javno posvetovanje glede bodoče pobude za boj proti SLAPP tožbam zoper novinarje in zagovornike človekovih pravic. Komisija naj bi predvidoma letos predstavila evropski akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil neodvisnost in pluralnost medijev.
Predlogi za zgodnjo zavrnitev omenjenih tožb predvidevajo sankcije za tožnike in za podporo žrtvam. Zaskrbljenost, da se strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti financirajo iz državnih proračunov. Parlament je zato pozival k novim pravilom EU, da se zajezijo zlonamerni sodni postopki, katerih namen je ustrahovati in utišati kritične glasove.
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so tako v poročilu, sprejetem s 400 glasovi za, 48 glasovi proti in 75 vzdržanimi glasovi, novembra lani predlagali vrsto ukrepov za boj proti grožnji, ki jo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti predstavljajo za novinarje, nevladne organizacije in civilno družbo v Evropi.
Omenjene tožbe so neutemeljeni sodni postopki, ki temeljijo na pretiranih in pogosto neprimernih zahtevkih, njihov cilj pa je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, njihov glavni cilj pa je njihovo izsiljevanje in utišanje.
Slovenija je po indeksu medijskih svobod po RSF lani iz 36. mesta zdrsnila na 54. in se zdaj uvršča med problematične države. Prvič nas je prehitela Hrvaška, ki je iz 56. "padla" na 48., izboljšala se je celo HU, ki je iz 92. poskočila na 85. mesto. Srečen dan svobode medijev!
— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) May 3, 2022
Slovenija je na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 državami zasedla 54. mesto, je razvidno iz včeraj objavljenega indeksa organizacije Novinarji brez meja. Ta v letnem poročilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos.
“Ustvarjanje medijskega orožja v avtoritarnih državah onemogoča pravico državljanov do informiranja, hkrati pa je povezano z naraščanjem napetosti v mednarodni skupnosti, kar lahko privede do najhujših vojn,” je ob objavi letnega poročila dejal generalni sekretar RSF Christophe Deloire.
Poročevalec za organizacijo Novinarji brez meja @RSF_en je Blaž Zgaga. Temu primerno je tudi poročilo in njegova kredibilnost. Blatenje vlade in promocija Necenzurirano & co. @JozeMozina @IPirkovic @BojanPozar @JozeBiscak seveda niso omenjeni. https://t.co/tndTX1SfbR https://t.co/zZH6cti2qi pic.twitter.com/yM97vN9Kb7
— RomanaTomc (@RomanaTomc) May 3, 2022
Če bi v poročilu omenili vse dejavnosti izbrancev @RomanaTomc, bi padli še nižje. https://t.co/c0mCkLdUps
— necenzurirano.si (@necenzurirano_) May 3, 2022
Evropska komisija razprave in priporočil Evropskega parlamenta 27 aprila letos predstavila predlog direktive, s katero želijo zaščititi novinarje in zagovornike človekovih pravic pred t. i. strateškimi tožbami (SLAPP).
Predlagana direktiva bi sodiščem in tarčam tožb SLAPP omogočila lažji boj proti sodnim postopkom, ki so očitno neutemeljeni ali pri katerih gre za zlorabo postopka. Predlagane varovalke bo mogoče uporabiti v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami.
Predlog komisije predvideva zgodnjo zavrnitev sodnih postopkov, ki so očitno neutemeljeni. V tovrstnih primerih bo moral tožnik dokazovati, da je primer utemeljen.
Poleg tega komisija predlaga, da bo moral tožnik plačati vse stroške, tudi stroške tožene stranke, če se bo izkazalo, da gre pri tožbi za zlorabo postopka. Tožena stranka bo v skladu s predlogom imela pravico, da zahteva povrnitev vse škode, tako materialne kot nematerialne.
Sodišča bodo lahko uvajala tudi kazni, s katerimi bi tožnike odvrnili od strateških tožb. Članice pa bodo morale zavračati priznavanje sodb iz tretjih držav proti ljudem s prebivališčem v članici EU-ja, če se bo izkazalo, da je bil postopek glede na zakonodajo članice očitno neutemeljen ali zlorabljen. Tožena stranka bo lahko zahtevala tudi povrnitev vseh stroškov v državi članici, kjer ima prebivališče, predlaga komisija.
Te varovalke bodo po pričakovanjih komisije koristile predvsem novinarjem, pa tudi osebam in organizacijam, ki se zavzemajo za temeljne pravice ter okoljske pravice, pravice žensk, skupnosti LGBTIQ, rasnih in etničnih manjšin, delavske pravice in verske svoboščine.
Direktivo morata zdaj obravnavati Evropski parlament in Svet EU-ja, ki jo na koncu tudi potrjujeta.
