(V ŽIVO) Slovenski center PEN: “Upravljanje krize in odgovornost za zlorabe v kriznih razmerah”
Na pogovoru o človečnosti in družbi prihodnosti v organizaciji Inštituta za razvoj vključujoče družbe in slovenskega Pena so govorili o upravljanju krize in odgovornosti za zlorabe v kriznih razmerah. Izkušnja s covidom-19 narekuje potrebo po večji odpornosti, zlorabe človeških stisk pa zahtevajo strožje kaznovanje tovrstnih hudodelstev, menijo.
Organizatorji že tretjega pogovora želijo tvorno prispevati k izboljšanju pravnega okvira upravljanja kriz, da se odpravijo in v prihodnje preprečijo kršitve ter neskladja, na katera v odločbah opozarja ustavno sodišče. Posledice epidemije covida-19, vojna v Ukrajini in zaostrovanja v mednarodnih odnosih namreč svarijo, da gre za prelomne izzive pri obrambi velikih vrednot demokracije in pravne države.
Kot je v pozdravnem nagovoru povedala predsednica Pen Slovenija Tanja Tuma, se v Slovenskem centru Pen vključujejo v te diskusije, saj so tudi njihove vrednote namenjene temu, da bi vse človeštvo živelo v enakosti, miru in strpnosti drug do drugega.
“Nenazadnje s književnostmi premikamo meje, književnost ne pozna meja je prvi stavek naše temeljne listine, ampak tudi s tem, da svobodo govora, ki jo ščitimo v vseh mogočih okoljih, skušamo utrjevati demokracijo in mirno življenje vseh ljudi, ne samo pesnikov in pisateljev,” je povedala. Izpostavila je ukrajinske pesnike in pisatelje, ki so morali odložiti pero in prijeti tudi za puško.
Sodelujoče je nagovoril tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi, ki je izpostavil, da KPK v osnovi skrbi za krepitev pravne države, kar sovpada z današnjim dogodkom. Za to skrbijo prek krepitve integritete, transparentnosti, preprečevanja korupcije in odpravljanja nasprotja interesov.
“Pri integriteti se na žalost posebej pri nosilcih javnih funkcij to še vedno razume kot nadstandard. Pri preprečevanju korupcije pa je KPK usmerjena v ozaveščanje oziroma vzgojo otrok od vrtca naprej, kjer bodo sadovi vidni šele čez 10, 15 let.
Pri nasprotju interesov pa v KPK ugotavljajo, da to ni razumljeno med Slovenci kot nek problem, čeprav pomeni samo še korak do korupcije. Ozaveščenost naše družbe na tem področju po njegovem prepričanju šepa. “V letu 2022 lahko rečemo, da je brezzobost KPK povezana z ignoranco oziroma ne upošteva ugotovitve ali priporočila komisije. Zato je na vseh nas skupaj, da naredimo korak naprej,” je dodal Šumi.
Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete v prispevku ugotavljala, da krize same po sebi sprožajo vprašanja zagotavljanja in spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Na drugi strani pa je neredko prav zatrjevanje varovanja temeljnih človekovih pravic sprožilec kriz, kar praviloma vodi v še hujše mednarodnopravne kršitve in pogosto tudi grozodejstva. Vse to je po mnenju Sancinove možno analizirati tako skozi covidno krizo, kot tudi na aktualnem primeru agresije Rusije proti Ukrajini.
Albin Igličar z ljubljanske pravne fakultete je govoril o vlogi prava in zakonodajne politike v kriznih razmerah, pri čemer je posebej izpostavil vprašanje delegirane zakonodaje. To je tudi eno od žgočih vprašanj ustavnosti in zakonitosti delovanja javnih oblasti pri odrejanju restriktivnih omejitev in represivnih ukrepov med krizo.
V nadaljevanju so sledile teme o naravnopravnem načelu in ustavnem standardu javna varnost v povezavi s primeri v obdobju epidemije covida-19, za katere je tudi ustavno sodišče ugotovilo, da so v neskladju z načelom ustavnosti in zakonitosti, pravne varnosti in pravne države.
