Pravnica Nataša Pirc Musar raztrgala razlago generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, da gre v primeru Naše dežele za pravno nasledstvo DeSUS-a, češ da gre za “pravnika nevredno argumentacijo” – Nad RTV tudi stranka Roberta Goloba Gibanje Svoboda
V Gibanju Svoboda ob odločitvi Radiotelevizije Slovenija (RTVS), da stranko Naša dežela v soočenjih obravnava kot parlamentarno, opozarjajo na enakovredno zastopanost strank. Zahtevo Gibanja Svoboda za takšno obravnavo so namreč zavrnili. Hkrati menijo, da se tako kaže podrejanje interesom politične opcije, ki sama izbira, s kom se bo soočala.
Če je @NasaDezela parlamentarna stranka zaradi Udovčeve, @Gibanje_Svoboda pa z @JanjaSl in #JurijLep ne….. Pol je to evidentna kršitev zakonodaje s strani šefov @RTV_Slovenija mar ne?
— M. L. (@Pajkc_) March 28, 2022
Kot so v odzivu opozorili v Gibanju Svoboda, je RTVS pri določitvi programskega časa za volilne oddaje dolžna gledalce in poslušalce celovito obveščati o političnem dogajanju doma, tako da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost o strankah, ki nastopajo na volitvah.
Poudarjajo, da je za stranko bistvo javnih medijskih servisov, da volivcem posredujejo celovite informacije o strankah in kandidatih ter da imajo te skladno z zakonom za predstavitev enakovredne možnosti glede na svoj status. “Tako lahko objektivno informirani volivke in volivci na volitvah lažje sprejemajo odločitve o tem, komu bodo zaupali svoj glas,” so zapisali v odzivu.
V stranki hkrati napovedujejo, da se bodo na zavrnitev pritožbe ustrezno odzvali, od RTVS pa pričakujejo, da začne “uresničevati svoje temeljno poslanstvo”.
RTVS je namreč sporočila, da bo Naša dežela Aleksandre Pivec v volilnih soočenjih 2022 obravnavana kot parlamentarna stranka, in sicer na podlagi pravnega nasledstva DeSUS, čeprav je pravna služba RTVS takšno zahtevo Pivčeve zavrnila.
Kak je lahko Pivčeva naslednica Desusa, če so jo iz stranke vrgli? @RTV_Slovenija
— Josip Broz (@JosipBroz12) March 28, 2022
Iz dopisa generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha izhaja, da se je RTVS za tak korak odločila, ker sta k Naši deželi prestopila Branko Simonovič in Ivan Hršak, ki sta trenutno poslanca poslanske skupine DeSUS ter da sta na prejšnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na isti listi kot Aleksandra Pivec “in drugi člani, ki so iz stranke DeSUS prestopili v stranko Naša dežela”.
Iz mnenja pravne službe RTVS iz prejšnjega tedna pa izhaja, da zahtevi Pivčeve ni mogoče ugoditi oz. da “stranke Naša dežela ni mogoče šteti za parlamentarno stranko”.
Prav tako so zavrnili podobno zahtevo Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki se sklicuje na aktualna nepovezana poslanca Janjo Sluga in Jurija Lepa.
Čak malo. Zdej bo Pivčeva na RTVju sodelovala kot parlamentarna stranka, kot naslednica Desus, hkrati pa tudi Desus.
Noro.
— Kilgore Trout (@KilgoreSH5) March 28, 2022
Tudi v Stranki Alenke Bratušek, ki je pravna naslednica Zavezništva Alenke Bratušek, trdijo, da primer Naše dežele nima “identičnih okoliščin” z njihovim položajem leta 2014. “Zavezništvo Alenke Bratušek je nastalo po razpadu stranke Pozitivna Slovenija, ko so se poslanci te stranke razdelili na dva praktično enaka dela. Iz enega dela stranke je nato nastalo Zavezništvo, ki je ustanovilo svojo poslansko skupino. Gre za situacijo, predvideno v 2. odstavku 31. člena Poslovnika Državnega zbora RS. Poslovnik hkrati določa, da se lahko nova poslanska skupina ustanovi, če šteje najmanj tri člane,” je pojasnila vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Poslansko skupino ZaAB je tedaj sestavljalo 10 poslancev in prav lastna poslanska skupina jim je omogočila, da delo nadaljujejo kot parlamentarna stranka, je dodala.
Pravnica Nataša Pirc Musar pravi, da je razlaga, da gre v primeru Naše dežele za pravno nasledstvo, “pravnika nevredna argumentacija”. Pravno nasledstvo v pravu pomeni, da nekdo nasledi pravno entiteto, ki je ukinjena, ki je ni več, pravni naslednik pa prevzame obveznosti, pravice, dolžnosti, vse, je pojasnila Pirc Musar. “To v tem primeru ni, Aleksandra Pivec je izstopila iz stranke DeSUS in ustanovila svojo stranko,” je pojasnila.
Glede na primer stranke Zavezništvo Alenke Bratušek iz leta 2014 pa Nataša Pirc Musar meni, da bi bilo torej treba upoštevati, kdo so trenutni poslanci, ki zastopajo barve novih strank. “In ta kriterij bi bil po mojem mnenju edini pravilen, kar pomeni, da parlamentarni stranki postaneta tako stranka Aleksandre Pivec kot stranka Roberta Goloba,” meni. Prepričana je namreč, da pri tako pomembnem dogodku, kot so volitve, ni mesta za diskriminacijo ter da je odločitev generalnega direktorja RTV Slovenija “izrazito politična in diskriminatorna”.
Desus @strankaDeSUS nima v Državnem zboru nobene naslednice, ker še vedno obstaja in ni prišlo do nikakršnega nasledstva. Vsaka drugačna interpretacija je groba zloraba zakona.
— Igor Zorčič (@IgorZorcic) March 28, 2022
“Odločitev RTV Slovenija, da kljub pritožbi stranke Gibanje Svoboda in očitnim kršitvam Zakona o Radioteleviziji Slovenija, stranki ne omogoči enakovredne zastopanosti na predvolilnih soočenjih – pri čemer istočasno s prikrojenimi pravili takšno sodelovanje omogoča drugim strankam – za Gibanje Svoboda ni presenečenje. Takšno ravnanje javne radiotelevizije kaže na podrejanje interesom politične opcije, ki sama izbira s kom se bo soočala na RTV in s kom ne,”so danes sporočili iz Gibanja Svoboda Roberta Goloba.
“V Gibanju Svoboda ponovno opozarjamo, da je RTV Slovenija pri določitvi programskega časa za volilne oddaje dolžna gledalce in poslušalce celovito obveščati o političnem dogajanju doma, tako da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost glede političnih strank, ki nastopajo na volitvah.
Za Gibanje Svoboda je bistvo javnih medijskih servisov, kot je RTV Slovenija, da volilcem/kam posredujejo celovite informacije o strankah in njihovih kandidatih in da imajo te skladno z zakonom za predstavitev enakovredne možnosti glede na svoj status. Tako lahko objektivno informirani volivke in volilci na volitvah lažje sprejemajo odločitve o tem, komu bodo zaupali svoj glas.
V Gibanju Svoboda se bomo na zavrnitev naše pritožbe ustrezno odzvali, od RTV Slovenija pa pričakujemo, da začne uresničevati svoje temeljno poslanstvo,”so zapisali v sporočilu za javnost pred nocojšnjim soočanjem parlamentarnih strank.
Že pred prvim soočanjem so se v stranki Roberta Goloba obrnili na vodstvo RTV, vendar niti na prvo niti na drugo soočanje niso bili povabljeni.
“RTV Slovenija z onemogočanjem stranke Gibanje Svoboda na predvolilnih soočenjih ne le krši Zakon o RTV Slovenija, temveč volivkam in volilcem odteguje pravico do boljše informiranosti. V Gibanju Svoboda smo zato včeraj, 24. marca 2022, na RTV Slovenija podali pritožbo zaradi nepravilnosti pri izvajanju Pravil za razpolago programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, kandidatnih list, političnih strank in njihovih programov med 24. 3. 2022 in 22. 4. 2022.
V sinočnjem prvem predvolilnem soočenju TV Slovenija tako za omizjem ni bilo predstavnika stranke Gibanje Svoboda, čeprav je šlo za soočenje političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru, kar predstavlja neposredno kršitev Zakona o RTV Slovenija. Ta med drugim določa, da je čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj. Gibanje Svoboda z dvema poslancema, ki sta člana stranke in kandidirata na listi za tokratne volitve, nedvoumno sodi med politične stranke, ki so zastopane v državnem zboru. Takšen poseg je tudi v nasprotju s koristmi, ki jih prinaša preglednost volilne kampanje in s tem učinkovitejše izvrševanje volilne pravice v povezavi z boljšo informiranostjo državljank in državljanov.
V Gibanju Svoboda izpostavljamo tudi, da pravila RTV Slovenija pri določitvi programskega časa oziroma terminov za volilna soočenja neparlamentarnih strank in dejanska načrtovana izvedba oddaj prav tako kršijo določbe Zakona o RTV. Menimo, da so pravila, ki jih je za soočenja pred tokratnimi volitvami v državni zbor oblikovala RTV Slovenija, ne le v nasprotju z zakonom, temveč tudi dolgoletno prakso ter arbitrarna in diskriminatorna do vseh neparlamentarnih strank.
Želeli bi opozoriti, da so volitve eden najpomembnejših demokratičnih institutov, s katerimi volilni upravičenci izražajo svojo voljo. Za oblikovanje svojih odločitev oziroma volilnih preferenc le-ti potrebujejo informacije, ki jih lahko predstavijo le predstavniki strank v soočenjih, v katerih imajo vsi kandidati oz. stranke enake možnosti. Množični mediji, kot je televizija, so dolžni skrbeti za uveljavljanje načel informiranosti, saj danes predstavljajo enega najpomembnejših virov informacij za večino ljudi. Spremljanje tovrstnih televizijskih soočenj v času volilne kampanje je za vsako demokratično družbo izjemnega pomena, saj samo dobro obveščen oziroma seznanjen volivec/ka, ki ima možnost pridobiti informacije o tem, kdo kandidira, katere bistvene probleme in vprašanja, s katerimi se sooča država, izpostavlja in kaj predlaga oziroma zagovarja, lahko odloča o tem, kdo bo v njegovem imenu v naslednjih štirih letih upravljal z državo. Ker tovrstna soočenja lahko pomembno vplivajo na volilne preference, je še toliko pomembnejša dobra informiranost državljank in državljanov.
V stranki Gibanje Svoboda, ki je zastopana v Državnem zboru Republike Slovenije, pričakujemo enakopravno obravnavo s preostalimi strankami, ki so zastopane v parlamentu, ter posledično, da se na TV Slovenija tudi kandidatom naše politične stranke omogoči enakovreden nastop na soočenjih. Prav tako pričakujemo, da bo TV Slovenija organiziralo soočenje vseh predsednikov strank, tako kot je bila praksa v zadnjih letih. Le s tem bo RTV Slovenija upoštevala interese gledalk in gledalcev ter poslušalk in poslušalcev oziroma volivk in volilcev, k čemur jo zavezujejo določbe 12. člena in načela iz 4. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ob tem poudarjamo, da Gibanje Svoboda vodi po javnomnejskih raziskavah in da se na nas obračajo številni gledalci, ki pričakujejo, da bo RTV Slovenija omogočila predstavitev Gibanja Svoboda enakovredno z ostalimi parlamentarnimi strankami”.