Predsedniki parlamentov članic EU na Brdu obsodili rusko okupacijo Ukrajine – Igor Zorčič izpostavil pomen verodostojne širitvene politike EU, tudi za Zahodni Balkan

Predsedniki parlamentov članic EU se na Brdu pri Kranju srečujejo tudi zato, da še enkrat obsodijo rusko invazijo na Ukrajino in zahtevajo takojšnjo ustavitev vojne, je danes pred začetkom dvodnevne konference poudaril predsednik DZ Igor Zorčič ter se zavzel za pospešitev širitvenega procesa EU.

Srečanje bo potekalo v senci morije, vojne v Ukrajini, vendar pa je tudi priložnost, da pokažemo enotnost z Ukrajino ter izrazimo podporo demokraciji, miru in vladavini prava, pa je na skupni novinarski konferenci s sogostiteljema srečanja, Zorčičem in predsednikom državnega sveta Alojzem Kovšco, poudarila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Predstavniki zakonodajnih teles članic EU se prvič po letu 2019 srečujejo v živo, srečanje pa je pomembno iz več razlogov: poleg obsodbe brutalne ruske okupacije naj bi na konferenci po Zorčičevih besedah dodatno poudarili pomen verodostojne širitvene politike EU, tudi za Zahodni Balkan. Širitveni proces je treba pospešiti, saj predstavlja pogoj stabilne, varne in demokratične Evrope, prav tu je ključna vloga evropskih parlamentov, je dejal.

Metsola je spomnila na nedavno sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta in poudarila, da velika večina evropskih poslancev priznava evropsko perspektivo Ukrajine, da čim prej postane kandidatka za članstvo. Pomagati želimo vsem beguncem, ter dodatno poskrbeti, da sprejete sankcije čim prej pripeljejo do miru in konca vojne, je med drugim poudarila.

Na skupni novinarski konferenci pred začetkom konference je Kovšca izrazil prepričanje, da smo se iz reševanja covidne krize marsikaj naučili in nam bo to omogočilo, da se tudi bolj učinkovito, odgovorno in z višjo stopnjo enotnosti odzivamo na izredne razmere, kakršna je vojna v preddverju EU.

Predsednik DZ je na novinarsko vprašanje ocenil, da je bil obisk premierja Janeza Janše v Kijevu dobra gesta ter spodbuda in politična podpora Ukrajini. Po drugi strani pa bi namera o pošiljanju odpravnika poslov v Kijev po njegovih besedah zahtevala razpravo v odboru DZ za zunanjo politiko, kljub temu da zakon tega ne zahteva.

Metsola se je strinjala, da je v Kijevu potrebna diplomatska prisotnost, a imajo pri tem institucije nalogo zagotavljanje varnosti. Naše sporočilo mora biti jasno, ukrajinskim partnerjem ne smemo obrniti hrbta, je poudarila.

Konferenca predsednikov parlamentov držav članic EU, ki jo gostita predsednika DZ in DS, Zorčič in Kovšca, velja za največji mednarodni parlamentarni dogodek letos v Sloveniji, udeležuje se je 39 predsednikov in podpredsednikov ter udeleženci iz 30 držav. Na Brdu pri Kranju pa ni delegacije srbskega parlamenta.

Sporočilo za javnost:

Zorčič na EUSC: »Pospešiti moramo širitveno politiko EU«

Danes in jutri, v ponedeljek in torek, 28. in 29. marca 2022, v organizaciji Državnega zbora in Državnega sveta na Brdu pri Kranju poteka Konferenca predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije (EUSC). Sklepnega dogodka parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU se udeležuje 39 predsednikov in
podpredsednikov spodnjih in zgornjih domov parlamentov iz 30 držav članic Evropske unije, držav kandidatk in posebnih gostij, ter velja za največji parlamentarni zunanjepolitični dogodek v Republiki Sloveniji v letošnjem letu.
»Zato sem vesel, da se prvič po letu 2019 najvišji predstavniki zakonodajnih vej oblasti v Evropski uniji in širše lahko srečamo v živo ter naslovimo nekatere ključne skupne izzive, ki iz dneva v dan postajajo kompleksnejši«, je uvodoma izpostavil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, ki skupaj s predsednikom Državnega sveta Alojzom Kovšco gosti EUSC. Kot ključna izziva je izpostavil nadaljnje reševanje gospodarskih, zdravstvenih in socialnih posledic pandemije covid-19 ter vojno v Ukrajini, ki je, tako Zorčič, »jasen pokazatelj, da mora Unija bistveno okrepiti delovanje v svoji soseščini, v kolikor želi ostati ključni dejavnik varnosti, stabilnosti in blaginje v regiji«.
V izjavi za medije je Zorčič izpostavil, da so predsedniki parlamentov danes odločno obsodili brutalno rusko okupacijo Ukrajine in zahtevali takojšnjo ustavitev morije.
»Evropska enotnost, ki jo ponazarja tudi to srečanje, daje zelo jasno sporočilo ruskemu vodstvu, da se demokratični in civilizirani svet ne bo nikoli umaknil pred nasiljem in pristal na pobijanje civilnega prebivalstva in uničevanje mest«, je dejal in poudaril, da »boj Ukrajincev za mir in svobodo ni le njihov, marveč je boj v imenu celotne evropske
skupnosti«.
Ob tem je Zorčič dodatno osvetlil pomen kredibilne širitvene politike Unije in vlogo parlamentov pri tem procesu, saj lahko, tako Zorčič, »vsem bodočim novim članicam EU nudijo potrebno politično podporo pri krepitvi odpornosti in spodbujanju reform, temelječih na demokratičnih vrednotah in vladavini prava«. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo predsedniki parlamentov jutri soglasno potrdili sklepni dokument, Zaključke predsedstva, v katerem je poudarjena vloga parlamentov pri upravljanju kriznih situacij, kot sta aktualna ruska vojaška agresija proti Ukrajini in tudipandemija covid-19.
»Aktivno sodelovanje parlamentov je namreč ključno tako z vidika zagotavljanja učinkovitosti in krepitve legitimnosti kriznega upravljanja kot tudi z vidika varovanja demokratičnih vrednot«, je dejal Zorčič. »V tem oziru smo poudarili potrebo po reviziji obstoječih pravnih podlag, s katerimi bi parlamenti pri upravljanju kriznih situacij
ohranili nadzorno funkcijo nad izvajanjem izrednih pooblastil izvršnih oblasti«.
Otvoritvenega dela konference sta se kot glavna govorca udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, za katero je to prvi obisk v Sloveniji in prvo srečanje s predsednikom Zorčičem v tej funkciji. V neuradnem pogovoru sta Metsola in Zorčič izrazila globoko zaskrbljenost glede ukrajinske vojne in z njo povezane humanitarne ter gospodarske krite ter izrazila prepričanje, da lahko nacionalni parlamenti odigrajo ključno vlogo pri pogajanjih za doseganje miru v Ukrajini ter jo podprejo na njeni poti v EU. Predsednik Zorčič je v svojem nastopu v okviru I. panela z naslovom Vloga parlamentov v kriznih situacijah – krepitev odpornosti za demokratično upravljanje

2

izrazil prepričanje, da je vključenost parlamentov v sprejemanje in izvajanje kriznih ukrepov »temeljni garant demokratičnega kriznega upravljanja, skladnega z osnovnimi postulati vladavine prava«. Pri tem je navedel primere neutemeljenega oz. nesorazmernega poseganja v temeljne pravice, kot so svoboda gibanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja ter pravica do zbiranja in združevanja. »Na tem mestu se je parlamentarni nadzor nad upravljanjem pandemije pokazal kot še posebej pomemben, saj je v nekaterih primerih kršitve temeljnih pravic lahko naslovil veliko hitreje, kot bi to, na primer, storila sodišča«. Parlamenti pa so, po Zorčičevi oceni, pomembno prispevali tudi k izboljšavi podpornih ukrepov za blaženje gospodarskih in socialnih posledic pandemije.
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič se je ob robu prvega dne konference EUSC srečal še s predsednikom Velike narodne skupščine Turčije Mustafom Sentopom, s katerim sta se strinjala, da lahko Turčija odigra pomembno pogajalsko vlogo pri doseganju miru v Ukrajini in tudi pri naslavljanju migracijskih in gospodarskih posledic
vojne. Na ločenem pogovoru s predsednikom Republike Severne Makedonije Talatom Xhaferijem pa je Zorčič današnjo konferenco na Brdu opisal »kot priložnost, da se državam članicam Evropske unije predstavi pomembnost širitve Evropske unije na države Zahodnega Balkana in tako pospeši pridružitvene postopke«.
Jutri, v torek, 29. marca 2022, bo predsednik Zorčič vodil II. panel Evropska unija kotgarant stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji (in širše). Zbrane na konferenci pa bo prek video povezave nagovoril posebni gost, predsednik Vrhovne rade Ukrajine Ruslan Stefanchuk.