Zahodni “načrt” za Ukrajino in spopad med levimi intelektualci: Poljaki so napadli Jeffreya Sachsa,Yanusa Varoufakisa, Naomi Klein in časopis “The Guardian” češ, da ponavljajo propagando Kremlja, ker za ruski napad na Ukrajino krivijo širitev Nata na Vzhod in da so Rusijo v vojno preprosto potisnile ZDA – TOPNEWS.si

Zahodni “načrt” za Ukrajino in spopad med levimi intelektualci: Poljaki so napadli Jeffreya Sachsa,Yanusa Varoufakisa, Naomi Klein in časopis “The Guardian” češ, da ponavljajo propagando Kremlja, ker za ruski napad na Ukrajino krivijo širitev Nata na Vzhod in da so Rusijo v vojno preprosto potisnile ZDA

27. marca 2022
Zahodni “načrt” za Ukrajino in spopad med levimi intelektualci: Poljaki so napadli Jeffreya Sachsa,Yanusa Varoufakisa, Naomi Klein in časopis “The Guardian” češ, da ponavljajo propagando Kremlja, ker za ruski napad na Ukrajino krivijo širitev Nata na Vzhod in da so Rusijo v vojno preprosto potisnile ZDA

“S tem ko za ruski napad na Ukrajino krivijo širitev Nata na vzhod, nekatere vidne osebnosti zahodne levice bodisi brezumno ponavljajo Kremeljsko propagando bodisi nehote razkrivajo svoj pravi odnos do vzhodno-srednje Evrope: tako pokroviteljski in postkolonialen kot odnos imperialistov, ki jih tako vneto kritizirati,” je v uvodu zapisal  poljski  Gazeti Wyborcza.

Gazeti Wyborcza sicer piše, preverjene zgodbe o poljski politiki in družbi, pri čemer kritično spremljajo vztrajni napad vladajočega tabora na demokratične vrednote in pravno državo; naraščajočo kulturna napetost med verskim fundamentalizmom in človekovimi pravicami; in trenutno epidemijo COVID-19. Njihovi novinarji so na prvihlinijah  v 25 poljskih mestih in poročajo z ulic, bolnišnic in sodnih dvoran o vprašanjih, ki premikajo javno mnenje.

Zapis, ki ga objavljamo v nadaljevanju  je očitno obračun ” na levi” oziroma med levimi intelektualci.  Gremo po vrsti. V intervjuju, ki je bil predvajan v petek, je Yanis Varoufakis pojasnil, zakaj je treba Putinu dati izvedljivo strategijo izstopa (izhodno strategijo)  – ne zato, ker ni zaničljiv vojni zločinec, ampak zato, ker bi bil to najhitrejši način za končanje invazije in množičnega pobijanja ukrajinskih civilistov. ”

Ruska stran  celotno zadevo še posebej po  zadnjih sugestijah  ameriškega predsednika Bidna, po zamenjavi oblasti v Moskvi konteskt celotne zgodbe jemlje kot epski spopad  za  obstoj Rusije. “Konec Rusije – to je trenutno na mizi. Razmislite o tej pogovorni oddaji Solovjova – vrhunskega Putinovega propagandista. Njihova poanta je – “katera koli” pogodba, ki jo Rusija podpiše z Ukrajino, bo zaznamovala njen poraz. To bo začetek konca, ne Putinovega režima, ampak ruske države,”je na Twitterju  ruska stališča povzel  Kamil Galeev.

Medinski, Putinov pogajalec v Ukrajini, trdi, da je “zdaj na kocki že sam obstoj Rusije”. No, potem se postavlja vprašanje – kako so ti fantje postavili Rusijo na kocko? Je to kompulzivna motnja pri igranju na srečo ali kaj?

 

 

 

Vrnimo se k mnenju  poljskega tednika Gazeti Wyborcza oziroma obračunu z levimi intelektualci, ki analizirajo vzroke in posledice v ruske vojaške intervencije v Ukrajini;

Naomi Klein, ki je tako briljantno opisala prizadevanja Američanov za “osvoboditev” Iraka v kontekstu zahodnih naftnih interesov na Bližnjem vzhodu in ki je bila tako sočutna do stiske Iračanov, izpostavljenih “doktrini šoka”, je je nedavno na Twitterju pohvalila »odlično analizo« vojne v Ukrajini, ki jo je pripravila Phyllis Bennis. Po Bennisovi se je treba za razumevanje Putinovega napada na Ukrajino ozreti nazaj na leto 1997, ko je Washington “potiskal Nato, naj se razširi na Vzhod, s čimer je kršil zagotovilo, ki so ga ZDA dale Rusiji po hladni vojni”.

Nato  Naomi Klein imenuje “anahrono zavezništvo”, ki je poseglo v Rusijo, namesto da bi se razpustilo, Rusija pa vidi Natove enote v svoji neposredni soseščini kot grožnjo. Zato tudi, če je vojna v Ukrajini »neupravičena«, ni »neizzvana«. – Rusijo so vanjo preprosto potisnile ZDA. Amerika v Ukrajino ne bi smela pošiljati nobenih vojakov in orožja, ker bi to koristilo le vojaško-industrijskemu kompleksu. Prav tako ne bi smela poostriti sankcij, ker preprosto ne dajejo rezultatov.

Odgovor na konflikt bi morala biti diplomacija.

“Pogajanja pomenijo, da morata obe strani nekaj dati. Nato bi se Nato in ZDA morali dogovoriti, da umakneta težko orožje in rakete stran od ruske meje in v javnosti priznati tisto, kar je Nato že dolgo zasebno priznal: da se Ukrajina ne bo pridružila vojaškemu zavezništvu. v kateri koli bližnji prihodnosti«. ne prinese nobenih rezultatov. Odgovor na konflikt bi morala biti diplomacija. “Pogajanja pomenijo, da morata obe strani nekaj dati. Nato bi se Nato in ZDA morali dogovoriti, da umakneta težko orožje in rakete stran od ruske meje in v javnosti priznati tisto, kar je Nato že dolgo zasebno priznal: da se Ukrajina ne bo pridružila vojaškemu zavezništvu. v kateri koli bližnji prihodnosti«.

Kaj pa Ukrajina? Ali bi morala le sprejeti, da je sosednja država kršila njeno ozemeljsko celovitost, pobija njeno prebivalstvo in uničuje njena mesta? Koga briga? Prav gotovo ne avtorica “odlične analize” niti Naomi Klein. Po izjemno kritičnem odzivu – Adriana Zandberga, uglednega poljskega levičarskega poslanca, je avtorici “Doktrine šoka” očital njeno mučno naivnost in anglosaško arogantnost – je Klein tvit izbrisala.

Jeffrey Sachs: ZDA bi morale skleniti kompromis glede Nata, da bi rešile Ukrajino

Owen Jones, kolumnist, podcaster in aktivist Guardiana, ki zgovorno brani interese delavskega razreda, strastno obsoja islamofobijo in transfobijo ter (redno) napoveduje žalostno propad vlade Borisa Johnsona, je svetu delil podobno analizo, ki jo je napisal Jeffrey. Sachs. Mimogrede, to je isti Sachs, ki je leta 1989 svetoval Leszeku Balcerowiczu (glavnemu arhitektu Poljsketerapija ekonomskega šoka); zanimivo je, da kritika neoliberalizma Jonesa to dejstvo nekako ne moti. Tudi Sachs meni, da bi morale ZDA potrditi, da Ukrajine ne bodo sprejele v Nato. Še posebej, ker je bilo “širjenje pakta na vzhod po razpadu ZSSR nepotrebno, nepremišljeno in provokativno”. Pravi prijatelji Ukrajine, trdi Sachs, bi morali pozivati ​​k kompromisu ZDA in Nata z Rusijo – “takem, ki spoštuje legitimne varnostne interese Rusije, hkrati pa v celoti podpira suverenost Ukrajine”.

Jones je tvitnil Sachsovo mnenje in dodal, da je ustvarjanje “nevtralnega varovalnega pasu” med Rusijo in Zahodom odlična ideja. Po pravici povedano je po številnih kritičnih odzivih odvrnil in se opravičil za svoj “izjemno neumen, brezčuten in preprosto napačen” tvit. Nato je za spremembo začel opozarjati na jedrski konflikt, ki nas čaka, če se Zahod vplete v vojno v Ukrajini.

Guardian ponavlja Kremljevo pripoved

Ista opozorila odmeva še en ugledni levičarski kolumnist, nekdanji govornik Bernieja Sandersa David Sirota, ki na Putinovo veselje Američane obtožuje hinavščine. “Težko je gledati, kako se ljudje, ki so Ameriki lagali, da so ubili na stotine tisoč Iračanov, zdaj pretvarjajo, da jim je mar za mednarodno pravo in nedolžna življenja.”

Druga svetla zvezda zahodne levice, Yanis Varuofakis, nekdanji grški finančni minister, ki je tako prepričljivo branil pravico Grčije do suverenega odločanja o svoji prihodnosti, že več kot teden dni govori, da je “edino upanje za mirno rešitev Izjava Nata, da se Ukrajina ne bo pridružila zavezništvu.”

Delodajalec Owena Jonesa, levo usmerjeni Guardian, pa je natisnil članek Teda Galena Carpenterja, strokovnjaka, povezanega z libertarijanskim inštitutom Cato – možganskim centrom, ki ga financirata brata Koch, sponzorja ameriške desnice. Carpenter, ko odgovornost za napad na Ukrajino pripisuje Natovi “arogantni in gluhi” politiki, ki ignorira “prijazna” opozorila Rusije, neposredno odmeva pripoved Kremlja. Namiguje, da ima Moskva legitimne zahteve do baltskih držav; navsezadnje so bili del ne samo ZSSR, ampak tudi carske Rusije. “Šokantno arogantno vmešavanje Obamove administracije” naj bi pripeljalo do strmoglavljenja proruskega predsednika leta 2014, kar je nato izzvalo Rusijo, da si je iz strahu za svojo varnost priključila Krim. ”

Končno, primarni izhod mlade ameriške radikalne levice, jakobincev. Redko piše o vojni v Ukrajini, ko pa piše, je ponavadi precej močna pristranskost v korist Rusije. V prispevku z naslovom “Revolucija v Ukrajini, ki  jo podpirajo ZDA in vodijo skrajno desnico, nas je pomagala pripeljati na rob vojne” izvemo, da je revolucija Majdana iz leta 2014 “ena od bolj napačno razumljenih epizod novejše zgodovine”. Na srečo, Branko Marčetič, avtor razume: proteste na Majdanu je navdihnil pritisk Zahoda, ključ do njihove zmage pa je bilo “naraščajoče nasilje” protestnikov, zlasti tistih, ki so zastopniki skrajne desnice. ”

Isti avtor je januarja opozoril, da “CIA od leta 2015 na skrivaj uri protiruske skupine v Ukrajini. Vse, kar vemo, kaže na verjetnost, da neonacisti navdihujejo skrajno desne teroriste po vsem svetu”. In februarja se je pritožil, da so “morali napredni zakonodajalci krmariti po ukrajinski krizi v svetu, ki je še vedno okužen z virusnim koktajlom protiruske histerije in obtožb v makartijevskem slogu po letu 2016”.

Za vse je kriva CIA

Pristop (nekaterih) strokovnjakov zahodne levice do vojne v Ukrajini ne kaže le na njihovo daljnosežno prizanesljivost do Rusije, temveč tudi na razumevanje suverenosti – ali vsaj suverenosti Ukrajine in vse vzhodno-srednje Evrope –, ki je izjemno podobno tistemu, ki ga spodbuja Kremelj.

Zahod je očitno kriv, ker je provociral Rusijo, a ne glede na grehe, ki jih je zagrešila, ima tudi očitno pravico do samoodločbe – navsezadnje je nepredstavljivo, da bi se kdo odločil za ZDA, Kanado ali Združeno kraljestvo. Ljudje, ki jih Zahod zatira – Iračani, Afganistanci, Palestinci, avtohtoni prebivalci – imajo tudi to pravico in si jo zaslužijo za stoletja kolonialnega zatiranja. Vzhodna in srednja Evropa pa ne Zahod niti njene žrtve, mejno območje, malo divje, malce barbarsko, nekaj med mlajšim bratom in provincialnim stricem, mitska dežela Borduria, Zubrowka, Ruritania, ne morejo biti žrtvovane. Navsezadnje ni prvič in verjetno ne zadnjič.

Po tej logiki se leta 2014 niso Ukrajinci odločili, da so bližje Evropski uniji kot Evrazijski uniji – ZDA so izvedle državni udar, očitno v socialnem vakuumu. Ali so vzhodno- in srednjeevropske države želele vstopiti v Nato, ni niti najmanjšega pomena: njihov sprejem v severnoatlantsko zavezništvo je bil očitno napaka, ker ne daj bog, boste morali izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti. Veliko bolje bi bilo zapustiti “tamponsko območje” nikogaršnje zemlje. Celotna vzhodno-srednja Evropa je le pišun na geopolitični šahovnici, plen, ki prehaja iz rok v roke in nima besede o lastni prihodnosti.

In čeprav tako ciničen in odkrit pristop do mednarodnih odnosov na desni strani političnega spektra ne bi bil presenečenje, je zelo zmedeno videti levo, ki je običajno tako občutljiva na škodo drugih ljudi in zagovarja pravico, da opredeli svojo lastno identiteto, zavzamejo enako stališče.

Očitno nekateri njeni predstavniki ne morejo hkrati hoditi in žvečiti gumi: niso sposobni obsojati ameriškega imperializma in opaziti ruskega, kakršen je. No, Rusija ima vrsto metod in dolgo tradicijo navdihovanja koristnih idiotov.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.