V Beogradu včeraj protest – konvoj “Z” za podporo ruskim vojaškim operacijam v Ukrajini, v Moskvi in v več mestih v Rusiji pa protivojni protesti

Medtem, ko so minuli vikend potekali množični shodi za mir po Evropi in svetu in tudi v Rusiji, pa je bil včeraj v Beogradu organiziran protest –  konvoj “Z” za podporo ruskim vojaškim operacijam v Ukrajini. Konvoj avtomobilov se je zbral pred Sava Centom v Beogradu in krenil po ulicah Beograd.

Today a "Z" convoy was organized in Belgrade 🇷🇸 to support Russian 🇷🇺 military operations in Ukraine. pic.twitter.com/UNUbynvtHB

— Based Serbia (@SerbiaBased) March 13, 2022

V ruski prestolnici  Moskva so se že drugi vikend zapored  odvijali  protivojni protesti ob nenehnem napadu na Ukrajino. Nedeljske demonstracije niso bile dogovorjene z oblastmi in so končale v številnih pridržanjih.

Po podatkih moskovske policije, kot navajata tiskovni agenciji RIA in Interfax, je bilo zaprtih okoli 300 protestnikov. Organi pregona so kot razlog za aretacije navedli “različne kršitve javnega reda in miru” , ne da bi pojasnili. Oblasti tudi niso objavile skupnega števila udeležencev shoda.

Oblasti so sprejele “vse potrebne ukrepe” , da bi “preprečile” shod, ki pa ni bil dogovorjen z mestnimi oblastmi, kot zahteva ruska zakonodaja, je poudarila policija. Med protestom ni bilo poročil o kakšnih incidentih.

Nekateri mediji poročajo, da so bile velike policijske enote razporejene na trg Manežnaja, tik pred Kremljem, sam trg pa je bil pred protestom večinoma zaprt. Moskva ni bila edino rusko mesto, ki je v nedeljo doživelo proteste. V Sankt Peterburgu so po podobnem shodu v središču mesta po poročanju lokalnih medijev pridržali okoli 150 ljudi. Tamkajšnjih demonstracij se je po poročanju novinarjev udeležilo precej manjše število kot prejšnji konec tedna.

V Rusiji se od začetka vojaške ofenzive Moskve v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja, pojavljajo sporadični protivojni protesti.
V več ruskih mestih, vključno z Moskvo, je potekala vrsta posebej velikih demonstracij, ki so pozivale k koncu vojaške akcije. in Sankt Peterburg, 6. marca. Ob tej priložnosti so shodi, ki niso bili usklajeni z oblastmi, končali z več tisoč aretacijami.

V začetku marca so ruski zakonodajalci sprejeli zakon, ki kriminalizira “obrekovanje” ruske vojske in širjenje “ponarejenih” informacij o ruskih vojakih ali poziva k protiruskim sankcijam. Nekateri opozicijski predstavniki so nato oblasti obtožili, da poskušajo utišati nestrinjanje. Moskva je zakon utemeljila s tem, da je opozorila na “informacijsko vojno” , ki jo vodijo ZDA in njihovi zavezniki proti Rusiji zaradi njenih dejanj v Ukrajini.

Moskva je svojo sosedo napadla konec februarja po sedemletnem spopadu zaradi neuspeha Ukrajine pri izvajanju pogojev sporazumov iz Minska in končnemu ruskemu priznanju republik Donbasa v Donecku in Lugansku. Protokoli iz Minska pri nemškem in francoskem posredovanju so bili zasnovani za ureditev statusa teh regij v ukrajinski državi.

Rusija je zahtevala, da se Ukrajina uradno razglasi za nevtralno državo, ki se nikoli ne bo pridružila vojaškemu bloku Nata, ki ga vodijo ZDA. Kijev vztraja, da je bila ruska ofenziva popolnoma neizzvana, in zanika trditve, da namerava s silo ponovno zavzeti obe republiki.

Na protestih proti vojni v Ukrajini se je v soboto povezalo okoli 100 evropskih mest. Pobudo je sicer sprožil predsednik mreže evropskih mest Eurocities in župan italijanskih Firenc Dario Nardella. Po navedbah na spletni strani Eurocities.eu se ji je pridružilo okoli sto evropskih mest.

Med njimi je bila Ljubljana, kjer so shod napovedali za včeraj opoldne na Prešernovem trgu, a se ga je udeležila le peščica ljudi. Med njimi je bilo videti župana Zorana Jankovića. Na občini so ob tem poudarili, da vojna ne more reševati problemov, jih le poglablja, spore pa je treba reševati po mirni poti z veliko strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.

Pričakovano je včeraj največji shod potekal v središču Firenc. Začel se je z video posnetkom pokojnega predsednika Evropskega parlamenta, Italijana Davida Sassolija, ki je govoril o miru in Evropi, ter 17 udarci zvonov iz bližnje bazilike – enim za vsak dan ruske vojne v Ukrajini,

Vrhunec je predstavljal video nagovor Zelenskega v živo, ki je zbranim med drugim sporočil, da »vojne nismo začeli mi, to je cinična in grozljiva invazija Rusije, to je vojna proti ukrajinskemu narodu«.

»Pozdravljam vse prijatelje Ukrajine, Evrope, vse prijatelje svobode,« je še dejal in dodal, da ve, da se je včeraj v podporo njegovi državi v evropskih mestih zbralo skupaj več kot 100.000 ljudi, za kar se jim zahvaljuje. Povezava s Kijevom je bila med govorom sicer dvakrat prekinjena, a so jo uspeli hitro znova vzpostaviti.

Na Dunaju se je včeraj na protestih za solidarnost z Ukrajino zbralo okoli 300 ljudi, kar je bistveno manj kot minuli teden. Poleg aktivistov in ukrajinskega veleposlanika v Avstriji Vasilja Himineca so zbrane na shodu, ki je potekal od geslo Proti Putinovi vojni v Ukrajini, nagovorili tudi predstavniki avstrijskih parlamentarnih strank. Beseda je tekla predvsem o zatiranju svobode izražanja v Rusiji in prepovedi ruskih propagandnih postaj v EU.