Ruski vojaški napad na Ukrajino: Kako se je začelo in kako gre – Kronologija in ključni dogodki v zadnjih osmih letih, ki so privedli do vojne – TOPNEWS.si

Ruski vojaški napad na Ukrajino: Kako se je začelo in kako gre – Kronologija in ključni dogodki v zadnjih osmih letih, ki so privedli do vojne

1. marca 2022
Ruski vojaški napad na Ukrajino: Kako se je začelo in kako gre – Kronologija in ključni dogodki v zadnjih osmih letih, ki so privedli do vojne

Moskva pravi, da so trenutne razmere posledica dolgoletnih neuspešnih pogovorov o končanju prelivanja krvi v vzhodni Ukrajini po državnem udaru leta 2014 v Kijevu. Objavljamo kronologijo in ključne dogodki v zadnjih osmih letih, ki so privedli do vojne, kot jih vidi RT, ki ga je EU prepovedala.

Rusija je v četrtek zgodaj zjutraj začela napadati vojaške cilje v Ukrajini, nekaj dni po priznanju neodvisnosti dveh odcepljenih republik Donecka in Luganska. Moskva vztraja, da ščiti prebivalce Donbasa pred agresijo Kijeva in da je bila prisiljena uporabiti vojaška sredstva, potem ko je Ukrajina opustila diplomacijo v svojem civilnem spopadu na vzhodu.

https://twitter.com/StudioCity_/status/1498554871032729601

Zaostritev je posledica let neuspešnih pogovorov, kršenih sporazumov o prekinitvi ognja in nasprotja med Rusijo in Zahodom, povezanega z državnim udarom leta 2014, ki je strmoglavil vlado v Kijevu.

Ključni dogodki v zadnjih osmih letih, ki so privedli do tega konflikta.

“Evromajdanski” protesti v Kijevu se končajo z državnim udarom, ki ga podpira Zahod
Množične demonstracije v Kijevu, ki so kasneje postale znane kot “evromajdan” ali preprosto “majdanski” protesti, so se začele konec leta 2013, potem ko se je takratni predsednik Viktor Janukovič odločil odložiti podpis pridružitvenega sporazuma z EU. Sprva mirnim protestom so se pridružili trdi nacionalisti, ki so prerasli v nasilne nemire v Kijevu in prevzeme upravnih zgradb po Ukrajini. Februarja 2014 so prozahodne frakcije strmoglavile Janukovičevo vlado, na oblast pa so prišli uradniki z izrazito proevropsko in protimoskovsko naravnanostjo.
Medtem ko so dogodki na Majdanu prejeli široko podporo v zahodnih delih Ukrajine, so vzhodne in južne regije, ki imajo veliko rusko govoreče prebivalstvo in močne zgodovinske vezi z Rusijo, močno nasprotovale dogodkom v Kijevu. V mestih, kot je Odesa, so bili protesti proti Majdanu kmalu nasilno zatrti. V vzhodnih regijah Donetsk in Lugansk ter v črnomorski avtonomni republiki Krim so se nadaljevali proruski protesti.

Krim je glasoval za odhod iz Ukrajine v Rusijo

Republika Krim in mesto s posebnim statusom Sevastopol, ki sta neprekinjeno gostila rusko pomorsko bazo kljub temu, da je sovjetska vlada leta 1954 celoten polotok prenesla Ukrajini, sta se na državni udar v Kijevu odzvala s predčasnim referendumom marca 2014. Krimljani so z veliko večino glasovali za odcepitev od Ukrajine in ponovno priključitev Rusiji.
Moskva je pozneje priznala, da je svoje sile, nameščene v regiji, uporabila za zagotavljanje varnosti med marčevskimi dogodki, medtem ko so ukrajinske čete bodisi zamenjale zvestobo ali pa so črnomorski polotok zapustile brez incidentov. Kijev je zavrnil priznanje glasovanja in ponovne absorpcije Krima, tako kot večina držav po svetu. Zahodni zavezniki nove ukrajinske vlade so postavili omejitve moskovskim in krimskim oblastem, s čimer so začeli sankcionirano vojno.

V Donbasu izbruhnejo konflikti
Aprila 2014 sta dve regiji v zgodovinskem rudarskem območju Donbasa razglasili neodvisnost od Kijeva. Ukrajinska vlada se je na ustanovitev Ljudskih republik Doneck in Lugansk (DPR in LNR) odzvala s sprožitvijo, kot je poimenovala, “protiteroristično operacijo”. Novoustanovljeni “bataljoni” prostovoljnih borcev, od katerih jih je veliko nacionalističnega porekla, so spremljali čete, poslane za spopadanje z uporniki. Napad se je razširil v večmesečne boje s hudim obstreljevanjem mest Doneck in Lugansk, na obeh straneh pa so poročali o civilnih žrtvah in velikih izgubah.
Tako Kijev kot Donbasske sile so se med seboj obtoževale vojnih zločinov. Ukrajinska vlada je Rusijo obtožila usmerjanja “agresije”vendar je Moskva vztrajala, da njene čete nikoli niso vstopile v Donbas.

Premirje v Minsku pomeni konec obsežnih spopadov
Medtem ko se spopadi v Donbasu niso nikoli popolnoma končali, so se večinoma ustavili po sporazumih, podpisanih v Minsku v Belorusiji, s podpisom mednarodnih sporazumov. V skladu z drugim sporazumom o premirju med ukrajinsko vlado in uporniki, ki so ga februarja 2015 posredovale Rusija, Francija in Nemčija, je Kijev obljubil reformo decentralizacije, ki zagotavlja široko avtonomijo vzhodnim regijam.
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je svojo nadzorno skupino razporedila vzdolž “stične črte”, ki ločuje ukrajinsko vojsko od sil DPR-LPR.

Brez reform, brez miru za Donbas
Kijev in odcepljene republike so se večkrat obtoževale kršitve dogovorov iz Minska, a kar je ključno, obljubljene reforme se nikoli niso uresničile. Ukrajinska vlada je še naprej označevala uradnike DPR in LNR kot “teroriste” in je izključila kakršna koli neposredna pogajanja, medtem ko novi krogi pogovorov v isti mednarodni “normandijski obliki” niso prinesli oprijemljivih rezultatov.
Februarja 2022 je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da “ni zadovoljen z vsemi določbami” sporazumov, in trdil, da sta Kijev in Moskva različno videla njihovo izvajanje. Rusija je obtožila Kijev, da je v celoti opustil dogovor, saj se je čezmejno obstreljevanje nadaljevalo. Po podatkih ZN je bilo v spopadu med letoma 2014 in 2020 ubitih več kot 13.000 ljudi.

Pot do stopnjevanja v Donbasu
Konec leta 2021 in v začetku leta 2022 so se obtožbe o skorajšnjem obsežnem napadu okrepile tako v Kijevu kot v odcepljenih republikah. Zahodni zavezniki Ukrajine so obtožili Moskvo, da načrtuje neizzvano vojaško operacijo, ki bi pomenila zasedbo velikega dela države in zavzeto njeno prestolnico, medtem ko je Kremelj še naprej zavračal obtožbe in nato Kijev obtožil načrtovanja napada v Donbasu.
Prejšnji teden so uradniki v Donecku in Lugansku obtožili ukrajinsko vojsko, da je čez mejo izstrelila težko topništvo. DPR in LPR sta se odzvali z obsežno evakuacijo civilistov v Rusijo in razglasili mobilizacijo vseh vojaško sposobnih moških. Ukrajina je zanikala, da načrtuje popoln napad na odcepljene republike, za kršitve premirja pa je krivila DPR in LNR.

Rusija priznava republike Donbasa
Voditelja DPR in LNR sta v ponedeljek pozvala Kremelj, naj obe republiki prizna kot neodvisni državi. Ruski predsednik Vladimir Putin je priznanje podpisal istega dne in navedel, kot je dejal, nezmožnost Ukrajine pri izvajanju dogovorov iz Minska in nadaljevanje napadov na Doneck in Lugansk. Putin je podpisal tudi prijateljske pogodbe z DNR in LNR, ki so vključevale zagotavljanje vojaške pomoči.

Moskva je začela “vojaško operacijo” v Ukrajini
Donbasske republike so v sredo zaprosile Rusijo, naj jim pomaga odbiti “agresijo” ukrajinskih čet. Putin se je odzval z napovedjo vojaške operacije proti Ukrajini v četrtek zgodaj zjutraj. Trdil je, da je želel zaščititi prebivalce Donbasa pred, kot je opisal, “genocidom” , in si prizadeval za “demilitarizacijo in denacifikacijo” Ukrajine. Predsednik ni razkril obsega operacije niti kako dolgo bo trajala.
Rusko obrambno ministrstvo je v kratki izjavi dejalo, da izvaja “precizne napade”.proti ukrajinskim vojaškim ciljem, ne da bi navedli njihovo lokacijo. Ukrajinski uradniki in mediji poročajo o napadih v mestih po vsej državi, pa tudi o domnevnih vpadih ruskih vojakov in oklepnih vozil iz več smeri. Moskva ni niti potrdila niti zanikala, da so njene kopenske čete prestopile ukrajinske meje.
Kijev je razglasil vojno stanje in zaprl svoj zračni prostor za civilne lete. Zelensky je dejal, da Kijev prekinja diplomatske odnose z Moskvo.

Kaj sledi?
Putin je ob začetku vojne v Ukrajini dejal, da ruske čete “ne nameravajo zasesti ukrajinskih ozemelj”. Vendar je v  p v pogovoru z novinarji dejal, da je Moskva priznala celotni ukrajinski nekdanji upravni regiji Doneck in Lugansk kot DPR in LNR. Obe regiji delno nadzorujejo ukrajinske sile od leta 2015.

Medtem je predsednik Zelensky svoje zahodne zaveznike prosil, naj uvedejo ostre sankcije proti Rusiji. EU, Združeno kraljestvo in ZDA naj bi svoj sveženj protiruskih ukrepov objavile pozneje v četrtek. Natov, ki ga vodijo ZDA, je dejal, da v Ukrajino ne bo napotil nobenih vojakov.

Po nujnem sestanku v četrtek je dejal, da bo namesto tega “sprejel dodatne ukrepe za nadaljnjo krepitev odvračanja in obrambe v celotnem zavezništvu”. Moskva je kot ključni razlog za začetek svoje vojaške operacije navedla širitev Nata na vzhod in morebitno članstvo Ukrajine v Nato.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj od Evropske unije zahteval, da Ukrajini takoj podeli članstvo v povezavi. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v odzivu poudaril, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU, ki pa imajo različna stališča glede širitve.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.