Vojna in biznis: Rusija še naprej dobavlja plin v Evropo prek Ukrajine – Gasprom naj bi v Evropo v ponedeljek dobavil 105,8 milijonov kubičnih metrov plina

Rusija je potrdila, da še vedno pošilja velike količine plina v Evropo po plinovodih, ki potekajo preko ukrajinskega ozemlja.  Po podatkih ruskega državnega Gasproma naj bi v Evropo v ponedeljek dobavili 105,8 milijonov kubičnih metrov plina, poroča tiskovna agencija Interfax.

Zahod se boji, da bi Rusija zaradi sankcij brez primere, ki so ji bile uvedene po invaziji na sosednjo državo, lahko prekinila dobavo plina Evropi. Rusija je poudarila, da je bila tudi v prejšnjih krizah zanesljiv dobavitelj plina, poroča nemška agencija dpa.

Evropske energetske družbe plin kupujejo v okviru dolgoročnih pogodb, pri katerih je cena  nižja od cene na evropskih trgih. Dobava plina prek Ukrajine je v četrtek celo  zrasla za skoraj 38 odstotkov, v petek  še za 24 odstotkov.

Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell bo prodal svoj delež v skupnem podjetju z ruskim plinskim gigantom Gazprom, zadolženim za projekt plinovoda Severni tok 2 med Nemčijo in Rusijo. Za to se je odločil zaradi ruske invazije na Ukrajino, so danes prek londonske borze sporočili iz koncerna.

“Odločitev za izstop iz projekta temelji na naših vrednotah,” so napoved pospremili v Shellu. “Ne moremo … in ne bomo … samo gledali,” njihove besede povzema ruska tiskovna agencija Tass.

Shell izstopa tudi iz nekaterih drugih projektov, ki jih ima z Gazpromom. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so napovedali prodajo 27,5-odstotnega deleža v naftnem in plinskem projektu Sahalin-2 in tudi 50-odstotnega deleža v dveh sibirskih naftnih projektih.

Nemčija je zaradi ruske invazije na Ukrajino začasno ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, ki sicer še ne obratuje. Po obstoječem plinovodu Severni tok 1 medtem plin iz Rusije še naprej priteka v državo.

Konzorcij za projekt Severni tok 2 poleg Gazproma in Shella vključuje še OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy. Trasa plinovoda Severni tok 2 poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale.

Plin – letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov – naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. V začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta.

Kratkoročno ni zamenjave za ruski plin. EU je močno odvisna od ruskega plina. Ministri EU za energetiko so ravno danes na izrednem zasedanju govorili o razmerah na energetskem trgu po ruski invaziji na Ukrajino.

“Zaenkrat je v EU in Sloveniji dobava plina stabilna. Zaenkrat zaradi ruske invazije na Ukrajino ni problemov, ne vemo pa, kaj bo jutri. Zato je diverzifikacija plina zares izjemno pomembna in nujno potrebna, tega se zavedajo tudi ostale članice,” je minister poudaril v spletni izjavi za medije po zasedanju.

V tej luči Slovenija deli stališče glede terminalov za utekočinjen zemeljski plin (LNG) kot rešitve, ki je nujno potrebna za diverzifikacijo. “Tudi mi smo pozvali Evropsko komisijo, da se različna dovoljenja in postopki skrajšajo. Tudi druge države članice imajo tovrsten interes, zlasti Nemčija,” je dejal.

Na slovenska razmišljanja o terminalu LNG so se sicer že odzvali v mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave Alpe Adra Green, kjer so poudarili, da bodo storili vse, da ne pride do izgradnje plinskega terminala v severnem Jadranu.

Slovenija in ostale članice EU so na današnjem zasedanju po besedah ministra Vrtovca podprle tudi stališče, da komisija čim prej predloži uredbo, ki zavezuje vse upravljalce, da v poletnih mesecih napolnijo skladišča s plinom, da bo mogoče naslednjo zimsko sezono začeti pripravljeni.

“To je nujno potrebno zlasti zaradi vidika, da bodo lahko cene plina ponovne šle navzgor. Lahko bomo prišli v večji problem zaradi zaostrenih razmer med Rusijo in Ukrajino, še do večjih cen, kot smo jim bili priča to tekočo zimo,” je ocenil Vrtovec.

Skladišča v EU so trenutno po njegovih pojasnilih s plinom zapolnjena približno 30-odstotno. Poraba se sicer zmanjšuje, a jih je treba nemudoma začeti polniti, če se želimo dobro pripraviti na jesen in zimo. Če bi prišlo do blokade dobave plina iz Rusije, je rešitev po njegovem ta, da se skladišča polnijo iz drugih držav, ki izvažajo plin.

Minister je tudi izrazil stališče, da morajo članice povečati svoja prizadevanja za pogajanja in tudi čimprejšnje sprejetje sporazumov o solidarnostni pomoči pri oskrbi s plinom. “Ti sporazumi nam bodo zagotovili nekaj varnostnega omrežja v primeru večjih motenj oskrbe,” je pojasnil Vrtovec.