(VIDEO) Papež Frančišek v poslanici ob svetovnem dnevu miru izpostavil dialog med generacijami, izobrazbo in delo, kot sredstvi za vzpostavitev trajnega miru
Papež Frančišek je poslanico ob prihajajočem svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja, naslovil Dialog med generacijami, izobrazba in delo: sredstva za vzpostavitev trajnega miru. V njej se ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo solidarnosti med generacijami in vere v skupno prihodnost v miru.
“Kljub številnim naporom za konstruktiven dialog med narodi se krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov, medtem ko napredujejo bolezni, ki imajo pandemične razsežnosti, slabšajo se učinki podnebnih sprememb in propadanja okolja, poslabšuje se drama lakote in žeje, in še naprej prevladuje gospodarski model, ki bolj temelji na individualizmu kot na solidarni podelitvi,” je v tradicionalni poslanici pred bližajočem 55. svetovnem dnevu miru opozoril papež Frančišek.
V njej je posebno pozornost posvetil trem ključnim področjem za graditev trajnega miru. Najprej dialogu med generacijami kot temelju za uresničevanje skupnih projektov. “Papež tudi v letošnji poslanici za svetovni dan miru ostaja znotraj svojega sporočila: vedno znova namreč slišimo papeža, ki nas vabi k dialogu. Meni, da je dialog edina možnost za to, da razlike, ki so med ljudmi, generacijami in narodi, postanejo obogatitev ne pa razlog za razhajanja,” je eno od osrednjih tem poslanice danes orisal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Posebej papež poudari, da je temelj resničnega dialoga osnovno zaupanje med ljudmi in med družbenimi skupinami. “To zaupanje vzpostavi pripravljenost poslušati drugega, se z drugim pogovarjati in hoditi skupaj. Nekaj, kar mi doživljamo v okolju, v katerem živimo in v okolju, kjer delamo: kadar nam osnovno zaupanje ne uspe, se ne poslušamo, tam ne moremo hoditi skupaj, tam se skupnost razdre,« je dejal nadškof Zore.
»Da to sožitje med starejšimi in mlajšimi – papež to velikokrat omenja v svojih nastopih – po eni strani pomeni neko trdno zakoreninjenost v bogastvo in modrost generacij, ki so živele pred nami, hkrati pa ta modrost dobiva moč in življenjsko silo za to, da gre življenje naprej.« V tem dialogu med generacijami je po papeževih besedah gonilna sila zdrave politike, »ki se ne zadovolji z opravljanjem obstoječega, s priložnostnimi rešitvami, ampak ponuja vzvišene oblike ljubezni do drugega in potem trajnostne rešitve,« je poglavje o dialogu predstavil nadškof Zore.
V poglavju o izobraževanju in vzgoji papež poudari, je dejal nadškof Zore, da se je v zadnjih letih – in to nas mora skrbeti – na svetovni ravni zelo zmanjšal proračun za izobraževanje in vzgojo. “Ker smo na izobraževanje in vzgojo začeli gledati kot na izdatek, kot na strošek, ne pa kot na naložbo. Po drugi strani so se znatno povečali vojaški izdatki, ki so postali večji kot so bili ob koncu hladne vojne. To je zaskrbljujoče.”
Zato je pomembno, “da tisti, ki imajo odgovornost, oblikujejo takšne gospodarske politike, ki predvidevajo obrat med javnimi investicijami v izobraževanje in tistimi skladi, ki so namenjeni oboroževanju. Da začnemo investirati v prihodnost, v rast, v razvoj tudi v mir. Po drugi strani da zmanjšamo investicije v navidezno varnost, v vojaško industrijo, ki ne gradi prihodnost.” Nadškof je navedel papeža Frančiška, ki v poslanici pravi, da je vlaganje v izobraževanje mladih glavna cesta, ki vodi k dobičkonosnemu zasedanju pravih mest v svetu dela.
Nazadnje papež v poslanici spregovori tudi o delu kot področju za polno uresničevanje človekovega dostojanstva. Izpostavi dejstvo, da tehnični napredek ne sme pomeniti siromašenja ljudi. Kot je pojasnil Zore, posodabljanje tehničnih sredstev ne sme pomeniti, da ljudje ostanejo brez delovnih mest. Zore je tudi izpostavil papežev poudarek, da je pandemija covida-19 v svetu poslabšala položaj dela, ki je že bil pred številnimi izzivi. Milijoni gospodarskih in proizvodnih dejavnosti so propadli, začasni delavci so vedno bolj ranljivi, izobraževanje na daljavo pa je v številnih primerih povzročilo nazadovanje pri učenju.
Ob tem je papež izpostavil, da moramo združiti zamisli in napore, da bi ustvarili pogoje in iznašli rešitve, da bo imel vsak človek v delovni dobi možnost s svojim delom prispevati k življenju družine in družbe. Obenem pa je po njegovem mnenju treba spodbujati, sprejemati in podpirati pobude, ki na vseh ravneh pozivajo k spoštovanju temeljnih pravic delavk in delavcev.
Urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič je ob tem opozoril, da je tudi ob razmerah v Sloveniji dialog zelo pomemben. “Osredotočiti se moramo na kulturo združevanja in ne kulturo razdruževanja,” je dejal.
