(VIDEO) Predstavniki opozicijskih poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice in SAB o obstrukciji seje odbora za finance – Izvršni odbor DeSUS-a pa je vladi ter poslanski skupini DeSUS-a poslal poziv za dodatne izredne uskladitve pokojnin v letu 2022
“Zakaj obstrukcija? Zaradi načina vodenja seje. Zaradi nezakonitosti postopkov. Zato, ker je predsednik odbora za finance prvič v zgodovini Slovenije priznal, da je 75 odstotkov vloženih dopolnil koalicije nedopustnih, neprimernih in v nobeni povezavi s covidno krizo, reševanju katere naj bi bili namenjeni protikoronski zakoni,” je v izjavi za medije v DZ dejala Andreja Zabret (LMŠ).
Predsednik odbora Robert Polnar ima dvojna merila, je še očitala Zabretova in navedla, da je v preteklosti predloge dopolnil opozicije zavračal kot nedopustne, danes pa je koaliciji dal prostor, “da si izglasuje, karkoli želi”.
Zabretova je poudarila, da spremembe plačnega sistema v javnem sektorju – predloge dopolnil koalicije glede tega so dobili danes zjutraj pred sejo odbora – ne bi smele biti vključene v ta zakon. Predlagano je, da bi se začasno zvišal najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki.
“To pomeni rušenje plačnega sistema in javnega zdravstva,” je poudarila in dodala, da bi morali tovrstne spremembe sprejemati sistemsko in v soglasju s sindikati. “Gre pravzaprav za kupovanje miru pred volitvami, tudi za ceno javnega zdravstva,” je menila.
Matjaž Han (SD) si ni mislil, da bo moral ravno na dan, ko je bila pred 30 leti sprejeta ustava, obstruirati delo v DZ. “Danes je vladna koalicija s podporniki zavestno negirala tako ustavo kot zakonodajo in poslovnik DZ,” je dejal. Ne glede na to, da so amandmaji nedopustni, bodo z večino preglasovali opozicija in sprejeli “zakon, ki bo že v začetku v neskladju z ustavo”.
“Zato nam ni preostalo drugega, kot da na simbolen način rečemo, da je bilo tega dovolj … Sem žalosten, razočaran. Želim si, da bi po novem letu v tej državi zavel drugačen veter, ne pa veter diktature in samovšečnosti,” je povedal Han.
Luka Mesec (Levica) je dejal, da je to, kar se dogaja na seji odbora, najnižja točka slovenske države in državnosti, ker so oblastniki pokazali, da se mirno požvižgajo na to, kaj piše v ustavi in kaj pravi zakonodaja.
Izpostavil je izraza vladavina prava (angl. rule of law) – kar po njegovih besedah pomeni, so pravila za vse enaka in da se jih morajo vsi držati – in vladanje z zakoni (angl. rule by law) – kar po njegovem pomeni, da oblast zakonov ne upošteva, ampak jih samo sprejema in ostale državljane obravnava kot drugorazredne in jim pač nalaga ukrepe, odredbe, odloke.
“Trenutno smo pri tej drugi fazi. V 30 letih države, v kateri naj bi bila pravila enaka za vse, smo prišli do točke, ko oblasti tega ni treba več upoštevati, je nad pravnim redom, ostali pa smo podvrženi samovolji,” je dejal Mesec in dodal, da so to jasno pokazali pri desetem protikoronskem zakonu. 75 odstotkov vloženih dopolnil namreč nima zveze s protikoronskimi ukrepov ter da so protiustavni in protizakoniti, na kar po njegovih besedah opozorila zakonodajno-pravna služba DZ.
Alenka Bratušek (SAB) je dejala, da ustava za vladajočo koalicijo “očitno ne velja več, je papir brez pomena”. “Gospod Polnar je danes poudaril, da je kot predsednik odbora razlagalec poslovnika. Kar je res – če obstaja dilema, kaj velja,” je dejala Bratuškova in dodala, da pa je Polnar jasno povedal, da je 75 odstotkov amandmajev v nasprotju s poslovnikom. “Torej ni nobene dileme,” meni poslanka.
Dejala je, da vse stvari v predlogu zakona niso slabe, in pri tem navedla dodatek za upokojence v decembra. Vendar pri takšnem načinu dela niso mogli sodelovati, je poudarila.
Izvršni odbor DeSUS-a pozval vlado in poslance DeSUS-a k izredni uskladitvi pokojnin v letu 2022 zaradi rasti življenjskih stroškov. Zaradi dviga cen hrane, energentov, storitev ogrevanja in vseh drugih storitev pričakujejo uskladitev oziroma izredni dvig pokojnin za najmanj pet odstotkov. Jasnič je pojasnil, da so v ta dvig všteli tudi manjkajoči odstotek redne uskladitve za leto 2021.
Njihov poziv gre v smeri blaženja problema, saj se zavedajo, da ga z njim ne rešujejo v celoti, je dodal. Po Jasničevem mnenju so vse vlade v samostojni Sloveniji upokojencem z odmero pokojnin namreč storile krivico. Povprečna pokojnina se je v odnosu do povprečne plače od leta 1991, ko je znašala 71 odstotkov, znižala na 50 odstotkov, so pojasnili v pozivu. “V zadnjih dveh letih so se plače v večjem delu javnega sektorja povečale tudi za sto odstotkov in več, temu pa sledi dvig cen, posledica med drugim pa bo tudi nadaljnje padanje povprečnih pokojnin v razmerju do povprečnih plač,” so zapisali.
Nekateri upokojenci so bili po Jasničevih navedbah oškodovani tudi z zakonom za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012. Prizadel naj bi okoli 8,4 odstotka upokojencev, večini upokojencem so bile nepravičnosti poravnane, “ostalo pa je še okoli 3,5 odstotka neporavnanih” primerov, je ocenil.
S pozivom nasprotujejo tudi, da bi pokojninsko blagajno bremenil solidarnostni dodatek. Tega bi sicer po odločitvi vlade prejeli upokojenci s pokojninami, nižjimi od 714 evrov.
Izvršni odbor DeSUS-a pričakuje, da bo poslanska skupina DeSUS-a predlog zakona v državnem zboru zaradi njegove nujnosti vložila po skrajšanem postopku. K podpori predloga so pozvali tudi Zvezo društev upokojencev Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
