Zadnja velika skrivnost “Izolske Sfinge” – Afera “Oljčnik” župana Občine Izola Danila Markočiča tudi pred poslanci državnega zbora

Morda niste vedeli, da v občini Izola rastejo verjetno najdražje oljke, ne samo v Sloveniji, ampak verjetno celo na svetu. 20 let stare oljke so namreč dosegle ceno o kateri lahko pridelovalci oljk le sanjajo in sicer sanjskih 470 evrov, vendar to samo, če so last župana občine Izola, medtem, ko ostali oljkarji dosegajo ceno nekje med 30 in maksimalno 100 evrov.

In kako je možno, da povprečni oljkar na slovenski obali za oljko dobi, če se mu dobesedno “prikaže Marija” največ  100 evrov, medtem pa župan Markočič  brez problema doseže kar štirikrat dražjo ceno – 470 evrov.

Navadni smrtniki in pridelovalci oljk si ob nenavadno visokih cenah  oljk župana Markočiča že skoraj leto dni  tarejo glavo in iščejo dogovor kako bi tudi sami dosegli  desetkratnik ali dvanajst kratnik povprečne tržne cene, vendar ne morejo najti čarobne formule in odgovoriti na vprašanje skrivnosti “Izolske Sfinge”.

Gre namreč  za Kavelj 22 (Catch-22), ko najprej ruski investitor  za polovico tržne cene kupi elitno zemljišče v izolski občini, in zanj  namesto  250 ali 300 evrov  na kvadratni meter plača polovico manj, nato pa odkupi še oljčnik župana, ki ga petkrat preplača. (Gre za zemljišče prodano za samo 136 EUR/m2, ki je dve minuti hoje oddaljeno od morja; v razmerah, ko je isti cenilec zemljišče izven naselja (Na naslovu: Oljčna pot 4, Ankaran) nekaj kilometrov od plaže (morja) ocenil na vrednost 250 EUR/m2).

Pri čemer je kupna vrednost oljčnika župana Markočiča, glej ga zlomka  točno deset odstotkov vrednosti začetne investicije  ruskega investitorja v občinsko zemljišče. O pregrešno dragih oljkah župana Markočiča si bodo belili glavo očitno  tudi poslanci državnega zbora, ki so nedavno prejeli dopis enega od oškodovancev, katerega naslov hranimo v uredništvu Topnews.si in  v katerem je zelo natančno opisan primer oškodovanja občinskega premoženja:

“Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora, Vsi ste do sedaj že slišali za afero izolskega župana – ”Oljčnik”, ki je povezana s prirejeno dražbo v Izoli v vrednosti 2,376 milijona EUR. Na tem primeru vas želimo seznaniti z neobstojem učinkovitega vzvoda za sankcioniranje storilcev in povrnitev škode povzročene občini po očitnem oškodovanju občinskega premoženja.

V primeru o katerem pišemo, ko je bila nezakonito organizirana dražba za prodajo občinskega stavbnega zemljišča v Izoli je jasno razvidno, da bi bilo treba spremeniti pravni okvir za to, da se lahko pogodbo kot rezultat nezakonite dražbe v škodo občine razglasi za nično kot to že predvideva 29.člen ZSPDSLS-I dražbo razveljavi in občini zemljišče vrne — in to prej kot po šestih in več letih koliko po navadi traja, da se zaključijo kazenski sodni postopki,”  med drugim piše v dopisu, ki so ga na mizo  v prazničnem mesecu decembru dobili poslanci državnega zbora.  

V nadaljevanji si lahko poslanci preberejo  nekaj več o izolskem primeru prirejanja dražbe, ki je širši javnosti znan kot “Afera oljčnik” – in se sami prepričajte v to, da tudi takrat, ko je goljufija že dokazana, pogodba ostane v veljavi čeprav je po zakonu nična. Nekaj je na tem področju torej treba spremeniti.

Kronologija dogodkov povezano z prodajo najboljše občinske zemlje “pod roko” župana Markočiča v Izoli in ki ga  je za poslance povzel eden od oškodovancev, natančno  razkriva še zadnjo  velikoskrivnost Izolske Sfinge:

“Kot eden izmed večjih investitorjev na Obali in kot izolsko podjetje, ki že četrt stoletja deluje tudi v sami Izoli, smo oktobra leta 2019 iz medijev izvedeli, da je občina Izola nekaj dni pred tem (1.10.2019)edinemu ponudniku po izklicni ceni (2,376 milijona EUR) na dražbi prodala občinsko zemljišče (16.636 rn2) za stanovanjsko gradnjo.
To je bilo toliko večje presenečenje, ker kot potencialni kupci zemljišč za stanovanjsko gradnjo redno spremljamo vse objave v zvezi s prodajo zemljišč na Obali in posledično tudi v matični Izoli, pa vseeno pred realizacijo prodaje nismo zasledili oglasa, da je bilo to zemljišče naprodaj. Ob novici o tej prodaj in ob dejstvu, da je bilo zemljišče prodano edinemu ponudniku po nestandardno nizki izklicni ceni na dražbi, za katero pred njeno izvedbo ni bilo moč nikjer izvedeti, so se takoj porodili sumi v zakonitost dražbe.

Opravili smo lastno preiskavo v zvezi z njo in nesporno ugotovili naslednje:

1) Dne 1.7.2019 sta ruski poslovnež B. Kopilevich in domači poslovnež M.  Milič ustanovila podjetje Projekt2020 d.o.o.. Šest dni pozneje — 7.7.2019 — je uradnik občine Izola cenilcu Pivać Slavku poslal nalogo za cenitev vrednosti 16.000m2 velikega občinskega zemljišča ob Južni cesti na katerem je občina pred tem javno napovedala gradnjo neprofitnih stanovanj — in si očitno premislila.

2) Dne 13.7.2019 je izjemno hitro —v manj kot tednu dni — bila ta zahtevna cenitev že zaključena s presenetljivo nizko oceno vrednosti kvadratnega metra zemljišča (samo 136 EUR/m2 za zemljišče dve minuti hoje oddaljeno od morja; v razmerah ko je isti cenilec zemljišče izven naselja (Na naslovu: Oljčna pot 4, Ankaran) nekaj kilometrov od plaže (morja) ocenil na vrednost 250 EUR/m2). Žal kljub hitrosti nekoliko prepozno, saj je prispela šele dva dni pred »poslanskimi počitnicami«.

Župan je zato Šele po počitnicah občinskemu svetu poslal v odločanje besedilo soglasja (besedilo kupoprodajne pogodbe) za prodajo tega zemljišča. Na občinskem svetu so svetniki pripomnili, da je izklicna cena prenizka, vendar je občinski uradnik pojasnil, da je s strokovnega vidika to maksimalna cena, ki jo bodo dražitelji višali na sami dražbi.
Verujoč njegovi pojasnitvi je občinski svet odobril besedilo prodajne pogodbe in samo prodajo. Sklep je bil izglasovan 4.9.2019 ob približno 17. uri.

3) Naslednjega dne, torej 5.9.2019 zjutraj, je neznani občinski uradnik zavrgel besedilo pogodbe odobreno s strani občinskega sveta in izdelal novo pogodbo s spremenjenim besedilom ter okoli 12.ure to Objavil na spletni strani občine. Če besedilo ne bi bilo ustrezno, bi moral občinski svet preklicati njegovo veljavnost in nato s sklepom potrditi spremenjenega – namesto tega, je občinski uradnik nonšalantno sam bistveno spremenil besedilo.
Razpis dražbe izjemoma ni bil objavljen v rubriki za objavo prodaje občinskih nepremičnin na spletni strani občine Izola kot je bila do takrat navada ampak na manj vidni podstrani spletne strani. Poleg tega dražbe niso oglasili v nobenem mediju ali na kakršenkoli drug primeren način — čeprav je šlo za prodajo največ vrednega občinskega zemljišča izmed vseh.
4) Dražbe dne 30.9.2019 se je udeležilo zgolj dva meseca staro podjetje Projekt 2020 v lasti ruskega poslovneža in kupilo zemljišče po izklicni ceni.
5) Istega cine je po zaključku dražbe bil izdan nalog za izbris objave dražbe s spletne strani — le za to konkretno dražbo, vsi ostali oglasi (stari tudi po nekaj let) so na strani ostali in so vidni še danes.
6) Osemindvajseti dan po zaključku dražbe je župan Izole s podjetjem Projekt2020 d.o.o. podpisal kupoprodajno pogodbo za omenjeno zemljišče in to kljub temu, da besedila te pogodbe ni odobril občinski svet.
Dokler je v mesecih, ki so sledili županova ravnanja prekrival prah so avgusta 2020 mediji prišli do presenetljivega podatka, da je izolski župan osem mesecev po Objavi dražbe s podjetjem BM21 (ki je po neverjetnem naključju v lasti istih dveh gospodov kot podjetje, ki je kupilo zemljišče) podpisal pogodbo za prodajo oljčnih dreves po ceni 243.719 EUR — čeprav je komisija Združenja sodnih izvedencev in cenilcev kmetijske stroke Slovenije ocenila, da so omenjena drevesa lahko vredna največ 20.000E EUR.
Tudi v tem primeru — razkritja nenavadne prodaje oljčnih dreves — se je župan izgovarjal, da je dražba kljub povezanim poslom bila legitimna. To je izjavil v razmerah, ko nihče še ni vedel, da je prišlo do zamenjave besedila pogodbe in da je že zaradi tega pravni posel ničen. Celotni primer bi do konca prekril prah, če po srečnem naključju ne bi pridobili dokumenta kot dokaz, da je bila pogodba spremenjena in nato skrita pred javnostjo — prejeli smo namreč tudi pogodbo s spremenjenim besedilom. Po nasvetu pravnih strokovnjakov in v vlogi oškodovancev na dražbi, ki je bila skrita pred nami, smo uradno županu poslali dopis s katerim smo ga seznanili s tem,da je pogodba, ki jo je v imenu občne podpisal s podjetjem Projekt2020 d.o.o. nična, ker ZAKON O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI (ZSPDSLS-I) v členu 29 (v 5. odstavku) eksplicitno navaja, da:
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, za pravne posle ravnanja, pri katerih izhodiščna, izklicna ali pogodbena vrednost presega 500.000 eurov, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla. Pravni posli nad 500.000 evrov, ki so sklenjeni brez predhodnega soglasja sveta samoupravne lokalne skupnosti, so mcm.

1 https://www.rtvslo.si/okolie/kmetiistvo/oljcnik-izolskega-zupana-cenilka-naredila-narobevse- kar-se-ie-narobe-dalo-narediti/543516

Vseeno smo pričakovali, da bo župan, ki je hote ali nehote prodal zemljišče z besedilom pogodbe, ki ga ni odobril občinski svet, po prejemu dopisa ugotovil, da je njihov načrt razkrinkan ter da zato nima več izbire in da bo — kot mu zakon nalaga — sprožil postopek ugotavljanja ničnosti pogodbe.

Ugotavljanje ničnosti v praksi pomeni, da se predlaga sodišču naj oceni ali je pogodba podpisana s podjetjem Projekt 2020 d.o.o. upoštevajoč okoliščine nična ali ne.
Od župana nismo zahtevali, da sam razglasi ničnost pogodbe, ker nima mandata za to temveč, da od sodišča zahteva naj se opredeli do ničnosti te pogodbe — tako bi zavaroval interese občine in občinskega premoženja. Do današnjega dne tega ni storil, ker je preprosto ugotovil, da ima naša zakonodaja luknjo zaradi katere ga nihče ne more primorati k temu, da to stori, hkrati pa ne more nihče drug storiti tega namesto njega. Tako župan kot storilec ohranja nično pogodbo v veljavi.

V Izoli so torej pripravili in izvedli praktično filmski scenarij prirejanja dražbe: Najprej so obvestili ruskega poslovneža naj odpre podjetje. Ko ga je 1.7.2019 tudi odprl, so izbranemu cenilcu poslali nalog za cenitev vrednosti zemljišča, le ta pa ga je ocenil vsaj milijon Evrov pod realno vrednostjo. Na občinski svet so poslali standarden osnutek besedila pogodbe — da ne bi kdo kaj posumil — dan po izglasovanju besedila na občinskem svetu pa je nekdo spremenil ta osnutek besedila tako, da je v besedilo dodal dodatne oteževalne okoliščine potencialnim kupcem. Oglas dražbe so postavili na manj vidni podstrani občinske spletne strani in ne na naslovnico v rubriko kjer oglašujejo prodajo občinskih nepremičnin. V vmesnem času je bil najbrž tudi od tam izbrisan.
Ko je bila dražba zaključena in zemlja prodana edinemu dražitelju, so takoj dali izbrisati oglas dražbe (z gradivi, ki vsebujejo tudi spremenjeno besedilo pogodbe) s spletne strani (vse druge dražbe so pustili objavljene) z namenom, da bi umaknili sledi o tem, da so spremenili pogodbo. Tako spremenjeno pogodbo so podpisali pri notarju zanašajoč se na to, da bodo dostop do podpisane pogodbe imeli le domnevni storilci — župan, notar in kupec. S tem so praktično izključili možnost, da se izve za spremembo pogodbe oziroma njeno ničnost.
Do tu so se dogodki odvijali po zastavljenem scenariju. Načrte jim je prekrižalo golo naključje —strogo varovana skrivnost (spremenjena pogodba) je prišla v javnost. Danes smo v situaciji, da je domnevni storilec oziroma župan razkrit pri oškodovanju občinskega premoženja in bi moral samega sebe tožiti, ker je izvedel nezakonito dejanje, da bi sodišče podpis te pogodbe razglasilo za ničnega.

Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, zemljišče je bilo prodano pod ceno — in občinski proračun je bil tako oškodovan za milijon evrov. Tudi, če zanemarimo dejstvo, da je oglas oglas dražbe bil skrit; tudi, če zanemarimo to, da je bilo podjetje Projekt 2020 d.o.o. ustanovljeno za potrebe sodelovanja na dražbi še preden se je za dražbo lahko vedelo; tudi, če zanemarimo to, da je cenilec podcenil vrednost zemljišča in ob tem
zanemarimo tudi dejstvo, da je župan Izole od istih ljudi, ki jim je omogočil takšen nakup, na sporen način prejel denar; tudi, če zanemarimo, da je ELTA d.o.o. izolsko podjetje, ki je kapitalsko mnogo močnejše od ruskega podjetnika, nikakor ne moremo zanemariti tudi obveze župana, da v trenutku razkritja dokaza o tem, da besedila pogodbe, ki jo je podpisal ni predhodno odobril občinski svet, da zavaruje občinski interesa in ugotovi ničnosti kupoprodajne pogodbe — in to pogodbe, ki je oškodovala občinsko premoženje za vsaj milijon evrov. Torej, tudi če zanemarimo vse zgoraj našteto, ne moremo spregledati dejstva, da je zaradi spremenjenega besedila pogodba nična – in je to treba formalno ugotoviti. Župan pa tega ne stori.
Vsi iz prakse vemo, da tako policijska preiskava kot tista na sodišču ali tožilstvu ne morejo rezultirati s pravnomočnim dokumentom za odpravo posledic prirejenosti dražbe prej kot šestih letih. Šest let je več kot dovolj časa za to, da v primeru nezakonito pridobljenega zemljišča investitor zgradi stanovanja, jih proda, zasłuži med 5 in 7 milijonov EUR ter ves dobiček spravi na varno v tujino. Komu ali čemu služita pravnomočna sodba in ničnost pogodbe takrat?

Zakonodajalec je — smiselno in z namenom zaščite javnega premoženja — predvidel hitro in učinkovito sankcijo ugotovitve ničnosti pogodbe ravno z namenom preprečitve zgoraj opisanih ravnanj. Vendar v praksi pride do absurda: da bi uveljavili to zakonsko določbo mora postopek sprožiti župan — v opisanem primeru torej kar storilec sam. Ne moremo pričakovati od storilca, da zahteva ugotavljanje ničnosti posła, ki ga je sam izpeljal nezakonito. Zato je za uveljavitev in dosledno rabo omenjenega 29. člena ZSPDSLS-I potrebno najti ali v zakonu o lokalni samoupravi ustvariti pravni okvir, ki bo tudi v primerih, ko je župan hkrati storilec in za to obstajajo nesporni materialni dokazi, omogočil ugotovitev ničnosti brez županovega/storilčevega sodelovanja.

Problem koruptivnih ravnanj je v tem, da v 99 izmed 100 primerov ne ostane nič dokazov o njej. Tudi takrat, ko po golem naključju dobimo na mizo materialne dokaze korupcije v konkretnem primeru, ugotovimo, da kot država nismo sposobni vsaj razveljaviti posłedice dejanja; kaj šele, da bi koga za to kaznovali. Do sedaj so se vsi storilci bali tega enega odstotka možnosti, da se bodo pojavili dokazi. Sedaj, po tem primeru, se ne bojijo niti tega, ker je izolski primer pokazał, da se niti takrat ne zgodi nič.
Rešitev vidimo v ustreznem zakonodajnem okviru, ki mora preprečiti situacijo v kateri storilec odloča o zakonitosti pravnega posła, ki ga je sam realiziral. Predlagamo, da se z ustreznim pravnim okvirom omogoči učinkovito ukrepanje v duhu 90. b člena zakona o lokalni samoupravi, ki ureja možnost razrešitve župana kot odgovornega (storilca) s položaja.
Povsem jasno je, da v danem primeru nastopamo v vlogi oškodovanca in tožnika. Žal, ko dražbo skrijejo pred vami in ste evidentno oškodovani, vam naš pravni sistem ne omogoča sodelovanja v z dražbo povezanem upravnem postopku, ker se same dražbe niste udeležili – in to kljub temu, da vam je bila možnost udeležbe na dražbi protizakonito preprečena. Mi žal nimamo druge pravne možnosti za sprožitev ugotavljanja ničnosti. Preostane nam le to, da vas pozovemo naj uredite zakonodajni okvir v zvezi s tem.
Upamo, da ni dileme o tem, da je takoj treba storilcem odvzeti tisto kar so oni nezakonito odvzeli občini — da milijonski izplen ne zapusti države. Če se ob tem tožilstvo uspe izogniti vsem običajnim pastem pri sankcioniranju tovrstnih ravnanj, toliko bolje — vendar sodna obsodba, ko bo premoženje zapustilo državo, ne bo imela smisla”.