(V ŽIVO) V DZ nadaljevanje serije interpelacij proti ministrom Janševe vlade – Na tapeti danes pravosodni minister Marjan Dikaučič  

Poslance in poslanke danes čaka razprava o interpelaciji ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Interpelacijo so vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Za razpravo je predvidenih nekaj več kot 13 ur, izid glasovanja je negotov.  Seja državnega zbora se začne ob deveti uri zjutraj, izjave ministra in poslancev pred in med sejo pa bomo na Topnews.si prenašali v živo.

Član poslanske skupine DeSUS Robert Polnar, ki je bil v preteklosti podžupan v občini Šentjur, kjer Dikaučič  gradi hišo,  je sicer napovedal, da bo glasoval za interpelacijo proti Dikaučiču. Če bi vsi trije poslanci iz stranke DeSUS teoretično glasovali za interpelacijo in če bodo v dvorani prav vsi poslanci opozicije Kul ter nepovezani poslanci, je to 46 glasov za interpelacijo  dovolj in bi pomenilo  padec ministra. Vendar gre zgolja za hipotetično situacijo, saj se nasprotniki Dikaučiča znotraj koalicije lahko vzdržijo in interpelacija pade.

Eden od očitkov v interpelaciji je bil tudi  neplačani komunalni prispevek za hišo, ki jo Dikaučič gradi v občini Šentjur. Občina Šentjur je Dikaučiču januarja 2019, torej pred dvema letoma in desetimi meseci, odmerila komunalni prispevek v višini 30.000 evrov. Prav dejstvo, da ga toliko časa ni plačal, je bilo njegovo največje breme pred interpelacijo, ki ga v državnem zboru čaka danes.

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič  je sicer  pred interpelacijo občini Šentjur plačal komunalni prispevek za zasebno hišo, ki si jo v tej občini gradita s partnerico. Podal je tudi vlogo za novo odmero komunalnega prispevka in zdaj bo občina izdala ustrezno odločbo.   Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je sicer plačal komunalni prispevek za hišo, ki jo gradi v občini Šentjur. S tem si je najverjetneje zelo povečal možnosti, da prestane interpelacijo. Ker je Dikaučič komunalni prispevek plačal, preden je dobil novo odločbo, kaže, da je znesek, ki ga je plačal, izračunal sam.

Podpora ministru Marjanu Dikaučiču. V DZ ga je obiskal tudi minister in predsednik SMC @PocivalsekZ pic.twitter.com/pyhgRu7ZDi

— Stranka SMC (@StrankaSMC) November 22, 2021

Tik pred obravnavo interpelacije zoper je vlada z mize umaknila zanjo najbolj neprijetno to je sicer “začasno” imenovanje evropskih delegiranih tožilcev , ki jo je minister podedoval od predhodnice Lilijane Kozlovič. Vlagatelji interpelacije med drugim ministru  Dikavčiču očitajo, da je odgovoren za objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ter dopuščanje “nedopustnega odlašanja vlade ter njenih selektivnih pristopov in političnih motivov pri imenovanju državnih tožilcev”.

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da je vlada pri začasnem predlogu imenovanja izkoristila možnost, ki jo daje peti odstavek 17. člena Uredbe 2017/1939/EU. Ta določa, da v primeru, če storitve evropskega delegiranega tožilca niso več potrebne za opravljanje dolžnosti Evropskega javnega tožilstva, država članica o tem nemudoma obvesti evropskega glavnega tožilca in po potrebi za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca.

Korist imenovanja začasnih tožilcev večja od škode, a grožnje škode ne bo več, ko bosta izbrana nova kandidata.

Kot so še dodali, izbirni postopek kandidatov za evropska delegirana tožilca, ki je bil izpeljan na podlagi prvega javnega poziva iz oktobra lani, resda ni sledil določbam zakona o državnem tožilstvu, a koristi od storitev začasno predlaganih kandidatov za evropska delegirana tožilca “pretehtajo nad škodo, ki jo EJT-ju in Republiki Sloveniji povzroča dvom o zakonitosti izbirnega postopka”.

Koristi od te začasne rešitve pa je mogoče po pisanju ministrstva opravičiti le, “dokler vlada EJT-ju ne predloži novega predloga kandidatov, ki bodo izbrani na podlagi zakonitega in transparentnega postopka izbora izmed zadostnega števila strokovnih in neodvisnih kandidatov”. Vlada tako meni, da bo takrat nastala potreba po predlaganju drugih dveh kandidatov.

Dikaučič je v odgovoru na interpelacijo zavrnil vse očitke, ob tem pa poudaril, da je interpelacija vsebinsko neutemeljena in niti ni o njegovem delu. V interpelaciji, ki je kot institut namenjena kritiki ministrovega dela, pa ni zapisanih nekaterih očitkov, za katere je kljub temu pričakovati, da jih bodo odprli med razpravo. Za nekatere poslanske skupine namreč še vedno ostaja sporno dejstvo, da zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin o Dikaučiču teče sodna preiskava.

Za uspeh interpelacije je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Predlagateljice LMŠ, SD, Levica, SAB in poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki imajo skupaj 43 poslancev, tako same nimajo dovolj glasov za uspeh interpelacije. V poslanski skupini DeSUS poudarjajo, da bodo končno odločitev sprejeli po opravljeni razpravi, so pa minuli teden navedli, da se “zaradi vseh očitkov, na katere minister ne ponudi nobenih konkretnih odgovorov, v poslanski skupini močno nagibamo k podpori interpelacije”.

Ob morebitnem enotnem glasovanju poslancev DeSUS za interpelacijo bi Dikaučiča opozicija lahko odnesla z ministrskega stolčka. Dikaučič, ki prihaja iz vrst SMC, lahko računa na podporo te stranke, pa tudi na podporo koalicijskih SDS in NSi ter opozicijske SNS.