(V ŽIVO) DZ Roka Svetliča potrdil za novega ustavnega sodnika – Danijel Krivec: “Glasovanje o ustavnem sodniku dokazuje, da v Sloveniji nimamo visečega parlamenta”

DZ je na tajnem glasovanju za novega ustavnega sodnika potrdil Roka Svetliča. Glasovnice je prevzelo 46 poslank in poslancev, ki so vsi podprli Svetličevo imenovanje. Poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP so že pred samim glasovanjem Svetliču javno odrekli podporo. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec pa je poudaril, da današnje glasovanje o ustavnem sodniku dokazuje, da v Sloveniji nimamo visečega parlamenta.

V krajšem nagovoru po izvolitvi v DZ se je zahvalil za izkazano podporo. Poudaril je, da bo naredil vse, da bo lahko prav vsak človek, posebej tisti z roba družbe, brez kapitalske, ekonomske moči, verjel, da ima v pravu Republike Slovenije zanesljivega zaveznika.

Kot je razvidno iz objavljenih življenjepisov, je Svetlič, rojen leta 1973, leta 1992 vpisal študij na ljubljanski Pravni fakulteti. Ker je želel poglobiti teoretsko podlago študija, se je leta 1994 vpisal še na študij filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Končal je obe fakulteti. Študij je nadaljeval na podiplomski stopnji, ki ga je končal leta 2002 z zagovorom magistrske naloge z naslovom Subjekt etičnega uma. Leta 2005 pa je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Pravo in pravičnost – rehabilitacija naravnega prava pri Ronaldu Dworkinu, ki je, tako kot diplomska in magistrska naloga, nastala pod mentorstvom akademika Tineta Hribarja.

Od leta 2001 do 2006 je bil zaposlen kot raziskovalec na oddelku za filozofijo ljubljanske filozofske, leta 2006 pa se je zaposlil na Fakulteti za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. V okviru pedagoškega dela je predaval predmete Človekove pravice in Filozofija prava. Na fakulteti je bil predstojnik oddelka za filozofijo in vodja katedre za pravo ter prodekan. Bil je tudi gostujoči profesor na Evropski pravni fakulteti. Vse do včeraj  je Svetlič ostal raziskovalec, univerzitetni učitelj, sicer zaposlen kot predstojnik Pravnega inštituta na znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru.

Je predsednik slovenskega filozofskega društva in podpredsednik Akademije za demokracijo, Društva za promocijo demokratične kulture. Osrednje področje njegovega raziskovanja in dela sta filozofija prava in človekove pravice. Svoje delo pa posveča raziskovanju fenomenom na presečišču prava in filozofije, je ob predstavitvi kandidature na mandatno-volilni komisiji povedala generalna sekretarka v uradu predsednika Nataša Kovač.

Dodala je, da Svetlič pri svojem delu in objavah analizira predvsem problematiko človekovih pravic, demokratične kulture, totalitarizmov, nasilja in svobode. “Celotno njegovo poklicno delo izkazuje globoko zavezo k demokratični kulturi, ki počiva na spoštovanju človekovih pravic, strpnosti in dialogov,” je dejala Kovačeva. Kot je navedla, njegova bibliografija obsega preko 280 vnosov, od tega 55 znanstvenih člankov in poglavij ter šest monografij. V letu 2009 je tako izšla njegova monografija z naslovom Filozofija človekovih pravic. Leto kasneje je izdal univerzitetni učbenik z naslovom Izbrana poglavja iz politične morale. Leta 2015 je pri Slovenski matici objavil monografijo Prenašati bit sveta, ontologija prava in države.

Objavil je tudi blizu 130 kolumn v dnevnem časopisju. V njih med drugim ob razmahu pandemije javno opozarja na pomen načela solidarnosti, ki vključuje tudi skrb za zdravje sočloveka, poziva k zaupanju v pravo in demokratične institucije. Hkrati poziva vse ustanove, da naj bo njihov cilj povrnitev zaupanja državljanov, tako da bo vsakdo, zlasti običajni posameznik, človek brez družbene, politične ali ekonomske moči, lahko verjel, da ima v slovenskem pravnem redu zanesljivega zveznika.

Kot je posebej poudaril na javni predstavitvi v predsedniški palači, je prav to, torej zaupanje običajnih ljudi v slovenski pravni red, ki mora biti njihov zaveznik, tisto, k čemur želi kot ustavni sodnik v primeru izvolitve še posebej prispevati. Podpora Svetličevi kandidaturi je bila vmes precej negotova. To se je zgodilo predvsem zaradi očitkov, da za ustavnega sodnika nima potrebnih kvalifikacij, da ima neprimerna stališča glede ravnanja z migranti na mejah ter po objavi posnetka, v katerem izvaja skladbo Rasist. Svetlič je na javni predstavitvi povedal, da je na enem od posvetov izrekel stavek: “Vsaka država, tudi demokratična, tvega, da bo ob nenadni eskalaciji razmer, ko državni organi niso več kos situaciji, uporabila silo, vključno z orožjem.”

“Govoril sem o katastrofičnih scenarijih, nisem jih legitimiral, še manj pozival k nastopu katastrofičnega stanja,” je še pojasnil na predstavitvi. Ob tem je dodal, da je, nasprotno, pozval k naporom, da do tega stanja ne pride. “Trdno sem namreč prepričan, da če bo prišlo do prvega strela na naši meji, bi to pomenilo konec sveta, kot ga poznamo,” je še dejal. “Sem nekdo, ki nima nikogar za seboj. Ne stranke, ne ceha, ne katedre in ne računa na Twitterju. Delam, kar se mi zdi prav, in sem pri tem pogosto osamljen,” je še dejal.

Prepričal je dovolj veliko število poslancev, da je dobil potrebnih 46 glasov v razmerah, ko mnogi ocenjujejo, da ima Slovenija t. i. viseči parlament, ko ne koalicija ne opozicija sami nimata večine. Svetlič je bil sicer četrti kandidat, ki ga je predsednik republike Borut Pahor predlagal za naslednika sodnice Dunje Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani. Pred njim je za ustavne sodnike predlagal Andraža Terška in Anžeta Erbežnika na podlagi javnega poziva ter Janeza Kranjca po lastni izbiri, a noben od njih ni dobil zadostne podpore.