Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič na komemoraciji v Auschwitzu – Predsednik države Borut Pahor na odprtju Sinagoge v Ljubljani

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič se je danes udeležil spominskega dogodka v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, kjer je nagovoril udeležence simpozija o antisemitizmu ter preživele in sorodnike žrtev največje tovarne smrti v Hitlerjevi Nemčiji, v kateri je bilo na najbolj okruten način umorjeno več kot milijon ljudi. »Tu se je smrt utrudila do smrti in uresničil biblijski pekel. Tu je zločin dobil sloves obrti in na milijone duš premlel v pepel«, je v nagovoru zbranim predsednik Zorčič povzel besede slovenskega pesnika Lojzeta Krakarja, ki je tudi sam preživel grozote taborišča.

Predsednik Državnega zbora je ob tem spomnil, da je bilo z ozemlja Slovenije med 2. svetovno vojno v Auschwitz pripeljanih 2324 žena in mož: Slovencev, Judov, Romov… »Tisoč tristo enaintrideset (1331) se jih nikoli ni vrnilo. In 850 od teh je bilo žensk. Njihove duše so v Auschwitzu, njihove zgodbe morajo biti slišane, občutene, razumljene, spoštovane in pomnjene«, je povedal Zorčič, ki je ob tej priložnosti prižgal spominsko svečo ob »Pomniku slovenskim internirancem« v koncentracijskem taborišču Birkenau ter položil venec k »Zidu smrti« v Auschwitzu.
Dvodnevnega dogodka na Poljskem, ki se je začel včeraj v Krakovu s simpozijem o antisemitizmu se je Zorčič udeležil na povabilo Evropskega judovskega združenja. Kot
uvodni govornik na simpoziju je posebej izpostavil ponos nad dejstvom, da prihaja iz mlade evropske države, ki izhaja iz zapuščine antifašističnega odpora in je v tridesetih letih svojegaobstoja naredila veliko za spominjanje, spoštovanje in preprečevanje antisemitizma.
»Proti sodobnim oblikam antisemitizma se moramo boriti s spominjanjem in kriminalizacijo. S spominjanjem nedolžnih žrtev najstrašnejšega zločina in s kriminalizacijo tistih, ki si ga drznejo ne priznati in ga zanikajo, ali celo širijo lažne premise, ki so do tega zločina vodile«, je dejal predsednik Državnega zbora in opomnil, da je v tem boju ključnega pomena instrument pravne države.
Igor Zorčič je udeležence seminarja v Krakovu spomnil tudi na kritične odzive slovenske in evropske javnosti na nedavne nedopustne izjave z vrha izvršilne veje oblasti z antisemitsko naravnanimi sporočili. Kritični glasovi civilne družbe, neodvisnih institucij, medijev in ljudi na ulici, po Zorčičevih besedah dokazujejo, da je res publica v Sloveniji še kako živa.
»Ta žalostni dogodek dokazuje, kako zapleteni in težki so časi, v katerih živimo: vsaka beseda je pomembna, vsako dejanje lahko predstavlja najboljšo prakso ali najslabši scenarij. Odgovornost javnih osebnosti pri varovanju standardov javnega diskurza je ogromna – in temu primerni morajo biti naše besede in dejanja«, je še pozval Zorčič in omenil tudi prizadevanja Slovenije kot trenutno predsedujoče Svetu Evropske unije za dvig ozaveščenosti o pomenu boja proti sovražnemu govoru, predvsem na medmrežju, ter boju proti zločinom iz sovraštva.

Vsakoletni dvodnevni dogodek v Krakovu in taborišču Auschwitz-Birkenau je pripravilo Evropsko judovsko združenje v spomin na »Kristalno noč« z 9. na 10. november 1938, ki pomeni začetek načrtnega uničevanja judovske lastnine in judovskega prebivalstva.

Predsednik republike Borut Pahor  pa je ob današnjem odprtju Sinagoge Ljubljana poudaril pomen vključenosti in strpnosti. Dejal je, da je ljubljanska sinagoga zato tudi sama po sebi znak sodelovanja judovskih skupnosti v Ljubljani in Gradcu ter hkrati simbol sožitja, vključenosti in vključujoče družbe. “Vsa ta leta sem dajal velik poudarek sožitju med verskimi skupnostmi. Tega nisem storil po naključju. Tukaj gre za moje veliko prepričanje, da je to sestavni del sožitja vseh ljudi v neki skupnosti,” je povedal.

Dodal je, da imajo vsi, ne glede na razlike, pravico biti vključeni v skupnost na enak način. “Absolutno sem prepričan, da je v Sloveniji dovolj prostora za vse. Nihče se ne sme počutiti izključenega. To je v času delitev in razhajanj zelo pomemben občutek. Moramo ga negovati, ta občutek vključenosti, pripadnosti, in odgovornosti do sočloveka,” je poudaril. Po njegovih besedah je tako sinagoga še en prostor, v katerem se lahko neguje identiteto, v tem primeru judovske skupnosti v Sloveniji. Poudaril je tudi, kako pomembno je prizadevanje za graditev povezovalnih odnosov, ki tvorijo skupnost.

“Do konca svojega mandata bom storil vse, kar je v moji moči, da bom prenašal sporočilo vključenosti in sožitja. Pa naj se zdijo sirene, ki kličejo k delitvam in razdeljenosti še tako privlačne, prepričan sem, da bo njihov čas minil in da se bo vrnil čas harmonije. Ne bo pa se vrnil sam od sebe. Krila mu moramo dati mi,” je zaključil Pahor.