“Kopljemo svoje lastne grobove” – Izjava generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa na mednarodni podnebni konferenci COP26 v  Glasgowu na Škotskem

“Ali se bomo ustavili ali pa nas bo ustavilo. Čas je, da rečemo ‘dovolj’. Dovolj ubijanja samih sebe z ogljikom. Dovolj obravnavanja narave kot našega stranišča. Dovolj sežiganja, vrtanja in rudarjenja vse globlje. Sami si kopljemo grobove,” je dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

"We are digging our own graves." António Guterres, the UN secretary general, called on world leaders at a global climate conference on Monday to escalate their climate action. https://t.co/iTGYA9QPPw pic.twitter.com/y4RaYYluDo

— The New York Times (@nytimes) November 1, 2021

V Glasgowu na Škotskem se je sinoči  začela velika podnebna konferenca COP26, na kateri bodo voditelji skušali skleniti nove zaveze za omejevanje človekovega vpliva na podnebje. Na njej sodeluje okoli 120 svetovnih voditeljev. tudi slovenski premier Janez Janša.

https://twitter.com/vladaRS/status/1455292787134541828

Naj se ob podnebnem vrhu slovenski politiki zavežejo, da bodo za boj proti podnebnim spremembam namenili 2% BDP. To bi nekaj pomenilo in trenutek je več kot pravi pred volilnim letom.

— Luka Omladič (@luka_omladic) November 1, 2021

“Če voditeljem ne bo uspelo, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile. Vedele bodo, da je bil Glasgow zgodovinska priložnost, ki je nismo izkoristili. Obsojali nas bodo z grenkobo in zamero, ki jo že danes gojijo podnebni aktivisti. In imeli bodo prav,” je opozoril britanski premier Boris Johnson.

“Do polnoči je le še minuta in potrebni so ukrepi,” je ob začetku dvodnevnega vrha voditeljev iztekanje časa za odločno ukrepanje ponazoril Johnson. Dodal je, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca svetovnega segrevanja. “Po Parizu je svet počasi ter z veliko napora in težavami zgradil rešilni čoln za človeštvo, zdaj pa je čas, da temu čolnu damo uspešno popotnico za plutje.”

Eden izmed ciljev konference v Glasgowu je potrditi zavezo pariškega sporazuma iz leta 2015 – omejiti segrevanje na 1,5 stopinje Celzija ali v najslabšem primeru na dve stopinji glede na predindustrijsko raven. Vendar je svet na poti do segretja za 2,7 stopinje do leta 2100, kar bi po napovedih Združenih narodov (ZN) povzročilo “podnebno katastrofo”.

Omejitev segrevanje planeta na 1,5 stopinje Celzija pomeni, da bi izpuste toplogrednih plinov morali zmanjšati za kar 45 odstotkov. Ogljično nevtralnost pa do sredine stoletja. Kar pa bo zaradi upiranja držav, katerih gospodarstvo je skoraj povsem odvisno od fosilnih goriv, nemogoče doseči.

Velika gospodarstva, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, so medtem pod pritiskom, naj okrepijo prizadevanja glede odprave rabe premoga in krčenja gozdov. Na COP26 tako  ne bodo prišli  predsedniki največje onesnaževalke na svetu Kitajske Ši Jinping, Rusije Vladimir Putin ter Brazilije Jair Bolsonaro.

Indijski premier Narendra Modi  pa je v svojem govoru razkril novo zavezo Indije, da bo ta postala podnebno nevtralna do leta 2070, kar je sicer dvajset let kasneje, kot so cilji COP26 – države naj bi, kot že rečeno,  podnebno nevtralnost namreč dosegle najkasneje do leta 2050.

“Smo na prelomni točki,” je opozoril ameriški predsednik Joe Biden in spomnil na vse večjo razširjenost požarov, suš in drugih s podnebnimi spremembami povezanih katastrof. “Že zdaj se soočamo z opustošenjem sveta. Ne govorim hipotetično. Podnebne spremembe uničujejo življenja ljudi,” je opozoril.  Vsak dan, ko ne ukrepamo, je izgubljen, je poudaril in dodal: “Naj bo Glasgow trenutek, ko bomo odgovorili klicu zgodovine.”