Na G20 potrdili podnebni cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija – Ni pa se jim uspelo dogovoriti, da bi podnebno nevtralnost dosegli do leta 2050

Voditelji dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20) so ob koncu dvodnevnega srečanja v Rimu potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, ni pa jim uspelo doseči dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. So pa voditelji potrdili dogovor o minimalnem davku od dobičkov globalnih korporacij. Voditelji G20 so se v italijanski prestolnici prvič od začetka pandemije covida-19 sestali v živo. Na dnevnem redu so imeli vrsto pomembnih tem, od pandemije do podnebnih sprememb in poštene enake obdavčitve.

Ena pomembnejših tem zasedanja pred začetkom podnebne konference ZN v škotskem Glasgowu je bil boj proti podnebnim spremembam. Voditelji so potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. Pri tem pa se jim ni uspelo dogovoriti o doseganju ničelnih neto toplogrednih izpustov do leta 2050. “Ohranjanje cilja 1,5 stopinje na dosegu roke bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope,” piše v končni izjavi. Pozvali so k pripravi jasnih nacionalnih načrtov, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.

Italijanski premier Mario Draghi je po koncu dvodnevnega vrha skupine dvajsetih gospodarsko najmočnejših držav (G20) v Rimu dejal, da je ponosen na rezultate vrha na področju boja proti podnebnim spremembam. Dogovor je za uspeh označila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres srečanje zapušča razočaran. “Zavezali smo se, da ohranimo cilj 1,5 stopinje Celzija na dosegu roke,” je dejal Draghi ob koncu vrha skupine G20, ki ji Italija letos predseduje. “Ponosni smo na te rezultate, vendar pa se moramo zavedati, da je to šele začetek,” je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

“Odločili smo se, da bomo obrnili stran pri premogu, začenši z zavezo h koncu financiranja” termoelektrarn na premog v tujini, je dodal. Poleg tega so se vse članice G20 zavezale k neto ničelnim izpustom toplogrednih plinov do sredine stoletja, je povedal. Voditelji skupine skupine G20 so torej potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. “Ohranjanje cilja 1,5 stopinje na dosegu roke bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope,” piše v končni izjavi. Pozvali so k pripravi jasnih nacionalnih načrtov, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.

Se pa voditeljem ni uspelo uskladiti glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Skupna izjava govori zgolj o tem, da bi ničelno stopnjo neto toplogrednih izpustov dosegli do ali okoli sredine stoletja, poročajo tuje tiskovne agencije. Nemška kanclerka Angela Merkel je dogovor označila za uspeh. To je po njenih besedah “dober signal” za podnebno konferenco COP26 v škotskem Glasgowu, ki se je začela danes, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Generalni sekretar ZN pa je razočaran. “Pozdravljam zaveze G20 h globalnim rešitvam, a Rim zapuščam z neizpolnjenimi upi, vendar pa vsaj niso pokopani,” je zapisal na Twitterju. Tudi on bo pot nadaljeval na konferenco COP26, “da bi cilj 1,5 stopinje Celzija ohranili živ in uresničili obljube o financiranju in prilagajanju za ljudi in planet”, je dodal.

Britanski premier Boris Johnson je medtem posvaril pred neuspehom na podnebni konferenci. “Če bo neuspešen Glasgow, bo vse skupaj neuspešno,” je povedal po koncu vrha G20. Udeležence konference je pozval, naj se zavežejo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je Rusijo zastopal na vrhu v Rimu, je branil zavezo Moskve, da bo podnebno nevtralnost dosegla do leta 2060. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je na vrhu sodeloval prek video povezave, je ob tem zagotovil, da bo Rusija izpolnila svoje zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma, so sporočili iz Kremlja. V nevladnih okoljskih organizacijah so kritični do končne izjave. Po njihovem mnenju je izjava “šibka, manjka pa ji tudi ambicioznosti in vizije”, so povedali v organizaciji Greenpeace.

In kaj lahko rečemo ob zaključku. Vrh G20 ni izpolnil pričakovanj. Voditelji držav in vlad najpomembnejših industrializiranih držav in držav v razvoju so razočarani. Države G20 so zamudile priložnosti. To ali kaj podobnega je že leta sodba rezultatov srečanj G20. Nekaj ​​podobnega bi lahko rekli tudi o rezultatih v Rimu. Ampak to je prelahko. Po pričakovanjih je bilo to najtežje poglavje v Rimu. S formulacijami v končnem sporočilu pa je postal cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje nekoliko bolj konkreten.

Del subvencij za premog bi moral poteči in končno bi morala priti okoljske  pomoči za revnejše države. Vse to nikakor ne zadostuje za učinkovito zajezitev podnebnih sprememb. Toda ko gre za podnebno politiko, je bil vrh šele v prvi polovici. O drugem, odločilnem, se bodo pogajali v naslednjih dneh na podnebnem vrhu v Glasgowu. Rezultati v Rimu na drugih področjih kažejo, da je včasih mogoče doseči presenetljive uspehe – po letih težkih razprav. Vsaka država mora zdaj doma narediti domačo nalogo.