(V ŽIVO) Zaključek Vrha EU – Zahodni Balkan: Novinarska konferenca J. Janše, U. von der Leyen in Charlesa Michela – EU regiji namenil za 30 milijard evrov investicij, od tega devet milijard evrov nepovratnih sredstev

Novinarska konferenca v okviru Vrha EU – Zahodni Balkan, na kateri so sodelovali predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik vlade Janez Janša, je bila  vsaj za medije osrednji dogodek minulega vrha EU- Zahodni Balkan. EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu,” piše v izjavi z Brda, ki so jo danes sprejeli voditelji članic EU-ja v posvetovanju z voditelji Zahodnega Balkana.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michelse je na novinarski konferenci po vrhu najprej zahvalil slovenskemu predsedstvu za organizacijo včerajšnjega neformalnega zasedanja voditeljev EU-ja in vrha EU-Zahodni Balkan, kjer so imeli priložnost za izmenjavo pogledov pri različnih političnih vprašanjih, vladavini prava in boju proti korupciji, pri čemer moramo biti odprti in se pogovarjati. Po besedah Michela gre tudi za izbiro držav Zahodnega Balkana, kaj želijo za svoje države, a ključne so reforme, med njimi zeleni dogovor in digitalna agenda. “Ponudili smo velik znesek denarja, največ do zdaj, in na ta način lahko spodbujamo sodelovanje v regiji,” je zatrdil predsednik Evropskega sveta.

Michel je dejal, da je EU pripravljen prevzeti svoj delež odgovornosti, da bi zagotovili napredek v državah. Pri tem je še poudaril, da gre tudi za zmogljivost vseh 27 članic, da sprejmejo nove članice. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je sporočilo vrha jasno: te države so del iste Evrope kot države članice. “Imamo skupno zgodovino, skupne vrednote in tudi skupno usodo. Evropska unija ne bo popolna brez Balkana,” je zatrdila. Ob tem je razkrila sprejetje naložbenega načrta, v okviru katerega bo EU regiji namenil za 30 milijard evrov investicij, od tega devet milijard evrov nepovratnih sredstev. “30 milijard evrov vlagamo v to regijo. Že samo to je pomembno sporočilo. To ne koristi le Balkanu, temveč tudi EU-ju, in bo olajšalo postopek širitve,” je še dejala predsednica Evropske komisije.

Med potjo po zahodnobalkanskih državah prejšnji teden je, kot je dejala Ursula von der Leyen, zaznala frustracije zaradi dolgotrajnega procesa približevanja, a sama je opazila velike spremembe, zato je pomembno, da se nadaljujejo reforme na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, gospodarske reforme in svoboda medijev. Zaradi odlaganja začetka pristopnih pogajanj Unija po njenih navedbah izgublja vlogo in ugled v regiji.

Ob tem je tudi navedla, da je EU regiji za premagovanje pandemije zagotovil 3,3 milijarde evrov in zagotovil milijone odmerkov cepiva. “S tem smo zagotovili, da smo najzanesljivejši partner Zahodnega Balkana, in to bomo tudi v prihodnjih letih in desetletjih.”

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je dejal, da je bil pomemben dogodek, ki je razčistil sliko v regiji, vrh pa je potekal tudi v polni zasedbi, kar je po pandemiji pravo olajšanje. Za Janšo je bil vrh prelomen dogodek, ki skupaj z drugimi prizadevanji, kot so berlinski proces, proces Brdo-Brioni in prizadevanja voditeljev Zahodnega Balkana olajša približevanje ter potrjuje odločitev iz Soluna leta 2003. Takrat se je regiji zagotovil vstop v EU, a čeprav se je takrat računalo, da se bo to zgodilo prej, a so številne krize v EU-ju in tudi v sami regiji privedle do zamud.

Po besedah slovenskega premierja je v deklaraciji, ki je bila usklajena za ta vrh, veliko dobrih sporočil za ljudi v regiji, od 30 milijard evrov investicij za različne programe do obljube o skorajšnjem roamingu v regiji, pa tudi vse tiste spodbude, ki se nanašajo na potrebne reforme in jih morajo države izvesti ne le zaradi približevanja, ampak ker tako modernizirajo svoje sistem in podsisteme.

Kot je dejal Janša, ni skrivnost, da so želeli vključiti časovnico, vsaj ohlapno, a čeprav časovnica ni bila vključena, obstaja velika pripravljenost držav članic, da je naslednje desetletje tisto, v katero bodo usmerjeni vsi napori, da se perspektiva evropskega članstva realizira v čim večji meri. Od leta 2003 se je nekako izgubil enačaj med pojmoma evropska perspektiva in članstvo, a pomembno je, da smo v deklaracijo vključili tudi pojem širitev, kar pomeni spodbudo za države, je dejal Janša. Ob tem je poudaril, da je pomembna tudi reforma institucij EU-ja in vzporeden proces razreševanja konkretnih vprašanj, ki jih morajo rešiti držav, skupaj s približevanjem držav EU-ju.

Po napovedih Janše bo Slovenija, ko se bo odločala o širitvi, terjala, da vse države, ki vstopajo, zagotavljajo vladavino prava, da tri tedne pred volitvami ne bodo zapirali opozicijskih politikov, da se na njihovih javnih televizijah ne bo grozilo s smrtjo in da v njihovih sodnih sistemih ne bodo sodili ljudje, ki so drastično kršili človekove pravice in izrekali smrtne kazni v nekdanjem komunističnem režimu. “Na to bomo zelo pozorni,” je zatrdil.

Voditelji držav Zahodnega Balkana vrh z voditelji držav članic EU zapuščajo z različnimi vtisi. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da je prišlo do manjšega premika EU k tem državam. Kosovski premier Albin Kurti medtem ni povsem zadovoljen s končno izjavo. Makedonski premier Zoran Zaev je EU pozval k ukrepanju.

Srbski predsednik je dejal, da je na današnjem vrhu EU-Zahodni Balkan prišlo do manjšega premika k državam v regiji. “Tudi jaz mislim, da je prišlo do manjšega premika, ker so nas oni toliko časa poslušali, pa tudi mi njih,” je dejal. Dodal je, da je bila po njegovem mnenju podpora širitvi EU na Zahodni Balkan večja kot na vrhu v Sofiji leta 2018.

Poudaril je še, da se je slovenski premier Janez Janša na vrhu “ves čas boril za jasnejšo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana”, poročajo tuje tiskovne agencije. Kosovski premier Kurti je medtem dejal, da bi bila lahko sklepna izjava boljša, vendar kljub temu EU “ostaja naša usoda”. Izrazil je upanje, da je širitev del bistva EU kot mirovnega projekta po drugi svetovni vojni.

Makedonski premier Zoran Zaev je že ob prihodu na vrh poudaril, da bo v primeru neukrepanja EU razočaranje prebivalcev Zahodnega Balkana škodovalo veliki evropski ideji enotnosti in sodelovanja. Na vrhu je poudaril, da je močan in uspešen Zahodni Balkan nujen prispevek k evropskemu gospodarstvu. Popolna vključitev te regije v EU pa mora biti naraven rezultat reformnega procesa v teh državah, je izpostavil po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić je medtem države članice EU pozval, naj ohranijo proces evropske integracije za BiH kot suvereno in neodvisno državo enakopravnih državljanov. Njegova država kljub vsem izzivom in različnim političnim vplivom tretjih držav ostaja zavezana evropski poti, je še poudaril.