Trump prisrčno sprejel Merklovo, vendar pred kamerami zavrnil rokovanje

Ameriški predsednik Donald Tramp je včeraj sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel v Beli hiši. Pričakal jo je pred Belo hišo, ko sta se prisrčno rokovala, vendar je, kot poroča Independent, očitno zavrnil to ponoviti pred kamerami, pred uradnim skupnim nastopom, kot to sicer narekuje diplomatski protokol. Na posnetku z dela sestanka, ko je bilo dovoljeno snemanje, so fotografi prosili predsednika in kanclerko, da se rokujeta, se sliši Merklovo, ko vpraša: “Želite, da se rokujeva?”, na kar se je Trump za hip obrnil k njej, vendar ni ponudil roke. Oba sta novinarjem na kratko dejala, da je sestanek zelo dober.

Ameriški predsednik in nemška kanclerka sta se pogovarjala na samem 15 minut (kar je bila redka praksa Merklove pri Trumpovima predhodnikoma Obami in Bushu) preden se je zgodila presenetljiva scena. Po pisanju posameznih medijev, je Trump deloval relativno napeto in precej resno. V nekem trenutku je medijem dejal, naj “pošljejo dobro sliko v Nemčijo”.

Pred začetkom sestanka so nemški predstavniki povedali, da se je kanclerka Angela Merkel pozorno pripravljala na srečanje in da bo, po vsem sodeč, prosila za neko vrsto potrditve s strani predsednika Trumpa, da bodo ZDA ponudile podporo za ohranitev močne Evropske unije.

Nemška kanclerka je prišla v Washington na obisk z dvema glavnima ciljema.

Skoraj ni potrebno spomniti, da sta Nemčija in ZDA pomembni druga drugi. Nemško gospodarstvo je odvisno od izvoza. ZDA pomenijo neprecenljive kupce nemških proizvodov: na nemških izdelkih porabijo dvakrat več denarja kot Francija, Velika Britanija in Kitajska skupaj. Nemčija je desetletja svojo varnost postavljala v roke Washingtona. ZDA so država z največ vojakov v Nemčiji, imajo jih 35.000, kar je pravzaprav največ tujih vojakov v katerikoli državi zahodne poloble. Pod ameriškim jedrskim dežnikom je Nemčija s svojo močjo krenila v evropsko integracijo in se gospodarsko razcvetela.

To, kar je manj očitno, je odgovor na vprašanje, kaj imajo ZDA od takega odnosa z Nemčijo? Ravno to je glavna naloga nemške kanclerke, da prepriča Trumpa, da obstaja veliko razlogov za nadaljevanje takega odnosa. Prav zaradi tega je kanclerka Merkel svojo taktiko usmerila k Trumpovi največji obcesiji – trgovini.

Da bi odgovorila na obtožbe Trumpove administracije, da Nemčija iskorišča odnos z ZDA, ker veliko več prodaja kot kupuje, je Merklova s seboj v ZDA pripeljala tudi direktorje podjetij BMW, Simens in Schefler (gigant, ki se ukvarja s proizvodnjo avto-delov), da bi v Beli hiši predsedniku Trumpu predstavili drugačno zgodbo. Cilj je, da poslovni liderji ameriškemu predsedniku pojasnijo, da nemška industrija v ZDA zaposluje okoli 700.000 Američanov in da je Nemčija v proizvodne pogone v Ameriki vložila milijarde dolarjev.

Trump se je v prvih tednih svojega mandata osredotočil na poudarjanje pomembnosti korporativnih investicij v ZDA, strategija Angele Merkel pa je ameriškemu predsedniku dopovedati, da Nemčija ne spada na njegov črni spisek “nepoštenih trgovinskih partnerjev”. Nemška kanclerka upa, da bodo EU in ZDA nadaljevali pogovore o prostotrgovinskem sporazumu. Nemčija se je ponovno izrekla proti protekcionizmu, ki ga Trump zagovarja. ZDA se sicer še niso dokončno odločile, ali bodo odstopile od prostotrgovinskega sporazuma z EU (TTIP). Merklova na prošnjo predstavnikov nemške industrije še naprej zagovarja ohranitev prostega trga.

Trump je med drugim dejal, da ne verjame v politiko izolacionizma, hkrati pa poudaril, da je prepričan, da mora biti trgovinska politika pravična.

Trump je v predvolilni kampanji neredko kritiziral nemško kanclerko zaradi njene odločitve, da dovoli vstop v državo tisočem beguncev, z besedami, da “uničuje Nemčijo”. Sicer pa jo je ocenjeval kot zelo dobro voditeljico, dokler ni sprejela politike odprtih vrat za begunce. Najhuje jo je kritiziral na konvenciji v Virginiji. Takrat zaradi svojih izjav ni bil kaj dosti zaskrbljen, saj verjetno še ni mislil, da bo zares zmagal in kmalu zrl kanclerki Merklovi v oči.

No, tudi takrat je znal Trump najti način, da pokaže spoštovanje. Na primer, v enem televizijskem gostovanju septembra lani, ko so ga vprašali, kdo je svetovni lider in koga občuduje, je omenil prav nemško kanclerko.

Na včerajšnjem sestanku je predsednik Trump prosil Kanclerko Merklovo za podporo pri nameri, da morajo države članice NATO izpolniti svoje zaveze glede plačevanja v skupni proračun in poudaril enakopravnost pri zagotavljanju njihovih obrambnih potreb. Kanclerka Merklova je Trumpu potrdila, da bo Nemčija uresničila cilje glede financiranja Nata.

Nadgrajevanje dobrih odnosov med dvema državama je zelo pomembno, tako za Donalda Trampa, kot tudi za Angelo Merkel. Kanclerka Merklova je imela odlične odnose in tesno sodelovanje tudi s predhodnima predsednikoma ZDA – Barackom Obamo in Georgom Bushem in si želi take odnose nadaljevati, kljub veliki politični različnosti in splošni previdnosti, ki prevladuje v Nemčiji glede Trumpa.

Ko gre za vprašanje evropske varnosti je kanclerki Merklovi le uspelo slišati s strani Trumpa besede trdne podpore zvezi NATO in solidarnosti glede “ruske grožnje”. Uradno ameriško stališče do sankcij proti Rusiji in krize v Ukrajini je nespremenjeno, vendar signali, ki jih predsednik Tramp pošilja Putinu povzročajo skrb in strašijo zahodno Evropo, še posebej Nemčijo, ki je poleg Velike Britanije ena od najtrših zagovornic ostre politike do Moskve.

Predsednik Trump je bil zelo zainteresiran pri predstavitvi pogledov kanclerke Merklove glede njenih izkušenj v interakciji s Putinom. Kot je dejala nemška kanclerka, se morajo odnosi z Moskvo izboljšati, toda še prej je treba razrešiti položaj v Ukrajini.

Kanclerka Merkel upa, da je omehčala predsednika Trumpa zaradi dejstva, da je predsednik ZDA obkrožen s svetovalci, ki imajo do Rusije bolj ostro stališče od njega samega, kot na primer šef Pentagona general James Mattis.

Nekateri evropski politični analitiki ocenjujejo, da je Trumpovo koketiranje s Putinom pravzaprav strategija zastraševanja Evropejcev in jih tako prisiliti, da namenijo več denarja za obrambo (NATO) in tako olajšajo finančno breme z ameriškega hrbta. Će je temu tako, je pri Merklovi omenjena taktika bila uspešna, vsaj kar zadeva Nemčijo. Merklova bo to izkoristila kot adut. Malo verjetno pa je, da se bo samo s tem zadovoljil predsednik Trump.

V nadaljevanju sta se Merklova in Trump pogovarjala tudi o Afganistanu in nadaljevanju misije v tej še vedno nemirni državi.

Pogovarjala sta se tudi o temah, o katerih se ne strinjata, toda skušala sta približati stališča in najti kompromis, ki je v prid obema stranema,” je dejala Merklova.

Glede beguncev oziroma migrantov je Merklova izrazila stališče, da je potrebno meje zaščititi, vendar je beguncem potrebno dati priložnost za uspeh in pomagati državam, ki same ne morejo urediti domačih razmer.

Ameriški predsednik ima v zvezi s tem drugačno stališče. Trump je povedal, da bodo ZDA postale še močnejša država, ker bo povečal porabo za vojsko, imigracijo pa je označil za privilegij in ne pravico ter vztrajal, da ne bo spreminjal politike, ker je varnost Američanov najbolj pomembna.

Zatem so potekali še pogovori obeh delegacij, skupna tiskovna konferenca in večerja.