Po državnem odlikovanju – Redu za zasluge – STA in njen direktor Bojan Veselinovič “prejela” še dve anonimki
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v sredo na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja. Red za zasluge je na pobudo Društva novinarjev Slovenije prejela tudi Slovenska tiskovna agencija za, kot je zapisano v utemeljitvi, “trideset let nenadomestljivega agencijskega poslanstva v medijskem prostoru in za pomembno vlogo v obdobju osamosvojitve Republike Slovenije”.
V imenu Slovenske tiskovne agencije sta odlikovanje prevzela odgovorna urednica Barbara Štrukelj in direktor Bojan Veselinovič. Bojan Veselinovič pa je očitno glavna tarča dveh anonimk, ki sta bili včeraj poslani na naslove nekaterih medijev.
➡️ @STA_novice, anonimno po elektronski pošti, 1.del …⬇️ pic.twitter.com/WtX6zkBXmQ
— BojanPožar (@BojanPozar) June 24, 2021
➡️ … nadaljevanje in konec. ⬇️ pic.twitter.com/Nh6FH19Q9h
— BojanPožar (@BojanPozar) June 24, 2021
“Zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji že nekaj časa opazujemo, kako direktor Bojan Veselinovič s svojimi nerazumnimi dejanji ogroža obstoj STA, s tem pa eksistenco vseh nas zaposlenih. Namesto da bi se aktivno trudil rešiti zaplet z lastnico državo, ga s svojimi dejanji le še dodatno poslabšuje in zapleta,” piše med drugim v anonimki, ki krivdo za spor z vlado pripisuje direktorju Veselinoviču.
Objavljamo vsebino anonimk.
Nerazumno je, da po tolikšnem časa lastnikom še vedno ni dostavil dokumentacije, s katero urad za komuniciranje pogojuje financiranje javne službe STA. Pri tem se ne drži niti lastnih pozivov. Najprej je vladi sporočil, da ji bo dokumentacijo dostavil, če mu sporoči, kam naj jo pošlje, ko mu je vlada sporočila, naj jo pošlje na Ukom, pa tega ni naredil.
Nerazumljivo je tudi njegovo nasprotovanje uredbi, s katero želi država razmejili med opravljanjem javne službe in tržno dejavnostjo STA. Takšno razmejitev zahteva že sama zakonodaja, pripomogla bi k večji verodostojnosti STA. Vsem nam je znano, da trenutno v našem servisu pogosto ni mogoče ločiti med vsebinami iz tržne in javne dejavnosti, čeprav to zahteva tudi novinarski kodeks. Prav tako novinarji, ki smo plačani za opravljanje javne dejavnosti, pogosto opravljamo naloge iz tržne dejavnosti, ne da bi za to dobili dodatno plačilo. Na ta način trpi javna služba, pa tudi zunanji videz objektivnosti.
V zadnjih 10 letih se nam nalagalo vedno nove naloge, tudi iz tržne dejavnosti, plače pa se niso spremenile in so ostale sramotno nizke. In tudi zdaj direktor niti z besedo ne omeni, kdaj namerava zvišati plače. Namesto tega se hvali, da je zadnja leta STA poslovala pozitivno, kar pa ob dejstvu, da so plače sramotno nizke, niti ni bilo tako zelo težko. Zaposleni pa tudi zaradi sramotno nizkih plač množično zapuščajo STA, namesto da bi jo zapustil direktor. Ta bo očitno na koncu edini, ki bo ObSTAl.
Javno pozivamo direktorja, naj namesto petelinjega vztrajanja pri zahtevah, ki so skregane z logiko (npr. da Ukom ni pooblaščenci predstavnik vlade), pokaže nekaj pogajalskih sposobnosti in sklene dogovor z državo , v nasprotnem primeru pa odstopi. Ne bomo dovolili, da bi bila eksistenca zaposlenih ogrožena zaradi nezmožnosti direktorja pogovarjati se in njegovega vztrajanja na položaju. Spomnimo, da zaposleni letos regresa prvič še nismo dobili izplačanega in se že zdaj sprašujemo, kaj še sledi. »Zbiranje zamaškov« našega položaja ne bo rešilo. Rabimo sistemsko rešitev, do katere lahko pridemo le v pogovoru z lastniki, česar pa Veselinovič očitno ni sposoben izpeljati.
To je mnenje večine zaposlenih na STA, ki pa se iz strahu pred šikaniranjem ne želimo izpostavljati. V kolikor direktor temu ne verjame, lahko seveda svojo podporo kadarkoli preveri na anonimnem glasovanju.
Seveda si ne delamo iluzij, da bodo odgovorni na STA dovolili, da STA objavi ta zapis. Njihova naloga je očitno postala, da varujejo lik in delo vodilnih. To je sicer skregano z novinarskimi standardi, a so za ohranitev položajev so očitno postala dovoljena vsa sredstva. Posledično izgublja STA, ki vse bolj odkrito in brezsramno postaja pristransko in neprofesionalno trobilo vodstva.
Zaposleni na STA
Anonimka, ki naj bi nastala znotraj redakcije STA med nezadovoljnimi novinarji, pa očitno ni edini zapis o dogajanju v tiskovni agenciji. Tako so neznani avtorji posredovali medijem še en zapis z naslovom “Prihodnost STA kot talec grehov in interesov njenega direktorja. Največja grožnja STA-ju je njen direktor”, kjer opisujejo dogajanje na STA v zadnjih mesecih. Sodeč po vsebini obeh anonimk gre za isti vir oziroma avtorje.
Nekatere redakcije STA so že številčno prepolovljene, npr. gospodarska. Ljudje so poiskale nove službe, dobili so jih v Financah, RTVS, N1 in jih ne bo nazaj. Najprej odidejo tisti, ki imajo alternativo. Direktor Veselinovič pa je verjetno niti ne išče, saj se zaveda da ne bo našel delodajalca, ki bi mu ponudil preko 100.000 EUR letno. To je skoraj polovico več, kot letno zasluži predsednik republike. Agresivna medijska kampanja in tuja finančna podpora očitno ne bo zadostovala za dolgoročno rešitev STA.
V kolikor bi direktor STA Bojan Veselinovič dejansko želel dobro lastnemu podjetju, bi dovolil, da nekdo drug poskuša rešiti podjetje pred propadom in skuša poslovanje obrniti navzgor. Sedanje poslovodstvo tega očitno ne zmore, saj se s svojim ključnim sogovornikom – državo, sploh niso zmožni pogovarjati, kaj šele karkoli dogovoriti.
Žal pa je, kot že mnogokrat videno, direktorski fotelj pomembnejši od usode podjetja, najvišjo ceno pa tako na koncu plačajo zaposleni, v tem primeru novinarji.
Nekatere redakcije so številčno že prepolovljene, npr. gospodarska. Ljudje so si poiskale nove službe in jih ne bo nazaj. Zlasti tistih ne, ki jim je uspelo ostati v novinarstvu. Nobenega dvoma ni: nacionalna medijska agencija je eden temeljev delovanja celotnega medijskega prostora. Pri nas in enako v tujini, zlasti v manjših državah, kot je naša.
Prav tako ni dvoma, da je njeno delovanje potrebno podpreti z javnimi sredstvi, saj na majhnem slovenskem medijskem trgu takšna agencija res ni zmožna preživeti zgolj s tržno dejavnostjo. Enako kot vsakdo, ki se financira iz državnega proračuna, tudi STA, bi moral poročati financerju. Poročati na način, kot ga slednji (na podlagi zakona) zahteva in ne tako, kot poslovodstvo STA ocenjuje, da je prav.
Direktor Veselinovič ni branik neodvisnosti medijev, kot se skuša prikazati in ga skušajo prikazati njegovi zavezniki. To je zgolj leporečje, za katerim se skrivajo sporne poslovne prakse, medijske manipulacije in povsem osebni interesi direktorja in njegovih botrov.
Seveda pa je tukaj še en strah: kakšni in čigavi okostnjaki lahko padejo iz omare, če se po 12 letih vendarle zamenja poslovodstvo. O vprašljivih praksah smo slišali že marsikaj. Nekateri mediji morajo pošteno plačevati za servis STA, nekateri drugi, npr. Dnevnik (nekdanji direktorjev delodajalec), pa ta servis dobi brezplačno. Samo s prihodkom od Dnevnika bi STA lahko pokril eno redkih dobrih plač v agenciji – direktorjevo. Ta presega 100.000 EUR letno, torej zasluži skoraj pol več kot predsednik republike.
Kljub obširni akciji javnega zbiranja sredstev za STA, ta ne bo rešila njenega eksistenčnega vprašanja. Med zanimivejšimi »korporativnimi donatorji« te kampanje, ki jih STA tudi sicer na različne načine močno izpostavlja, najdemo podjetja kot so Huawei in Mercator. V slednjem skuša vlada zaščititi domače dobavitelje, kar hrvaškim in ruskim upraviteljem tega podjetja vse prej kot ustreza. Huawei, ki za EU predstavlja visoko varnostno tveganje, pa skuša z vsemi močmi pridobiti vladno soglasje za obširnejši vstop na naš trg. STA pa je, v eksistenčnem krču, postal lahka tarča tovrstnih pokroviteljev, katerih skupni imenovalec je svetovalec Franci Zavrl. Ta očitno po vseh teh letih res ni prekinil vezi s STA in kdor ga malo bolje pozna ve, da Zavrl nikoli ne tvega brez računice. Pri takšni praksi se končuje javni servis in se začne razprodaja 30 letnega ugleda. Zaradi hitrega zaslužka temu razkroju žal botrujejo tudi nekateri soustanovitelji STA in drugi mogotci, ogroženi zaradi nenadne oddaljenosti od državnih jasli.
