“Tik pred vodenjem EU leta 2008 so poslali po Evropi podobno zblojeno pismo. Le da je bilo takrat 576 podpisnikov, zdaj le še 169. Napredujemo” – Janez Janša tako komentiral pismo 167 intelektualcev evropskim institucijam o ogroženosti demokracije v Sloveniji
“Podpisniki se zavedamo, da je ohranjanje demokracije v naši državi predvsem naš boj – in delujemo v skladu s tem. Smo pa tudi mnenja, da je podobno naša dolžnost in odgovornost, da vas opozorimo, da mora boj postati skupen. Vrednote, kot so demokratična načela, svoboščine, predvsem svoboda medijev, enakopravnost in spoštovanje človekovega dostojanstva in vladavine prave, so skupen evropski temelj, od katerega je odvisno naše preživetje. Zato vas pozivamo, da nam jih pomagate zaščititi,” piše v pismu, ki so ga podpisniki včeraj naslovili na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.
Tik pred vodenjem EU leta 2008 so poslali po Evropi podobno zblojeno pismo. Le da je bilo takrat 576 podpisnikov, zdaj le še 169. Napredujemo,” je na Twitterju pismo intelektualcev komentiral Janez Janša.
Tik pred 🇸🇮vodenjem EU leta 2008 so poslali po Evropi podobno zblojeno pismo. Le da je bilo takrat 576 podpisnikov, zdaj le še 169. Napredujemo. 👍😀 https://t.co/I64d60oY60
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 22, 2021
V pismu predsednikom osrednjih institucij EU je 167 slovenskih državljanov, v glavnem iz akademske sfere, opozorilo, da je demokracija v Sloveniji ogrožena in pozvalo Bruselj, naj si ne zatiska oči. Med 167 prvopodpisanimi so med drugim Rudi Rizman, Jernej Amon Prodnik, Spomenka Hribar, Vlado Miheljak, Boris A. Novak, Slavko Splichal in Milena Zupančič. Pismo je podprl tudi ameriški intelektualec Noam Chomsky.
Dr. Ursula von der Leyen,
Predsednica Evropske komisije
G. David-Maria Sassoli,
Predsednik Evropskega parlamenta
Gospod Charles Michel,
Predsednik Evropskega sveta
V igri je slovenska demokracija. Ne zatiskajte si oči pred nami.
Spoštovana predsednica von der Leyen,
Spoštovani predsednik Sassoli,
Dragi predsednik Michel,
Ali bo Evropska unija ukrepala, da bi rešila vse bolj ogroženo demokracijo v svoji državi članici? Kot skupina angažiranih slovenskih državljanov, ki delujejo predvsem na univerzah in v akademskih krogih, vam, trenutno najvidnejši politiki EU, pišemo, da vas opozorimo na izredno zaskrbljujoče razmere v naši državi. Menimo, da bi lahko nevarnost za demokracijo, človekove pravice in pravno državo v Sloveniji zelo kmalu povzročila resne posledice za EU kot celoto; pravzaprav odzivi številnih evropskih politikov kažejo na močno zavedanje tega problema, ko se Slovenija pripravlja na prevzem predsedovanja Svetu EU. Verjamemo, da se strinjate s temi pomisleki.
Dovolite nam, da opišemo nekaj razlogov, zaradi katerih smo sestavili to pismo, ki ga podpira tudi ugledni učenjak in zagovornik človekovih pravic Noam Chomsky. Vključujejo nenadno, brezglavo erozijo pravne države, potem ko je Janševa vlada prevzela krmilo v tej nekoč spoštovani državi; vsakodnevni napadi na svobodni tisk in novinarje; ter nenehno izvajanje pritiskov na neodvisne javne institucije, na policijo, sodstvo, zlasti na ustavno sodišče in državno tožilstvo ter na številne nadzorne organe. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije, varuh človekovih pravic, predsednik računskega sodišča in informacijski pooblaščenec so nedavno izdali skupno izjavo, v kateri obsojajo pritiske nanje.
Nedvomno poznate dva incidenta, ki sta mednarodno in politično pozornost pritegnila precej pozornosti: slovenska vlada, ki je blokirala imenovanje evropskih delegiranih tožilcev – resna kršitev avtonomije javnega tožilstva – in nezakonita odločitev vlade, da ustavi financiranje nacionalnega tiska agencija STA, da bi jo spravila pod politični nadzor – le eden izmed številnih poskusov discipliniranja različnih medijskih virov v državi. Hkrati so premierjeva stranka in njeni zavezniki zadnjih nekaj let skrbno gradili svoj propagandni aparat s pomočjo madžarskih oligarhov, ki so blizu Viktorju Orbanu.
V nedavnem memorandumu je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović šla tako daleč, da je ugotovila, da je slovenska vlada “zdelo, da je pandemijo COVID-19 uporabila kot pretvezo, da bi odvrnila svobodno izražanje nestrinjanja ali političnega nasprotovanja”. V zadnjem času je celo poskušal prepovedati opozicijsko stranko, usklajeno z evropsko levico, medtem ko se spogleduje z skrajno desničarskimi in identitarnimi skupinami, kakršne so prepovedane v več državah članicah EU. Pooblaščenec Mijatović je slovenske oblasti pozval, naj ustavijo degradacijo svobode izražanja in poudaril, da jo nevarno ogroža sovražni javni diskurz in ustrahovanje aktivistov civilne družbe in vseh drugih, ki izrazijo kritično mnenje.
Avtoritarne težnje vlade Janeza Janše niso presenetile; to je bil Janšev tretji mandat, vedeli smo, kaj lahko pričakujemo. Februarja lani, še preden je prevzel oblast, so številni podpisniki tega pisma opozorili prav na te težnje in njihove nevarnosti. Njihovo izjavo, ki jo je podpisalo 150 učenjakov, je podprlo tudi tisoče državljanov. Na žalost je bil vsak naš strah potrjen. Podobno kritično stališče je pozneje 150 drugih uglednih akademikov po vsem svetu, pretežno zgodovinarjev, pozvalo slovenskega premierja, naj preneha s poskusi prevzema nadzora nad ključnimi kulturnimi in akademskimi institucijami v državi. Njihovo pismo je spodbudil njihov iskreni strah, da je “akademska svoboda – ena temeljnih vrednot Evropske unije in demokracije – ogrožena.” Poleg tega so se številni umetniki in intelektualci soočali s podobnimi težavami, v nekaterih primerih celo s pregonom.
Na ulicah slovenskih krajev, zlasti Ljubljane, že več kot leto dni potekajo tedenski protivladni protesti z eno dosledno zahtevo – predčasnimi volitvami. Nedavni protest je zbral več kot 30.000 ljudi; glede na velikost prebivalstva bi to ustrezalo več kot milijonu protestnikov v Nemčiji. Zaskrbljujoče dogajanje v Sloveniji in nepričakovani propad demokracije v osrčju Evrope so mednarodni mediji dosledno poročali – saj ne bodo ušli vašemu obvestilu -, saj so zunanji slovenski komentatorji enotni, da gre država v katastrofo kot predsednik vlade. Minister Janša vztraja pri posnemanju madžarskega kolega Orbana.
Spoštovani predsednik Evropske komisije, predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Evropskega sveta, vas prosimo, da zavzamete odločno in glasno stališče. Tako kot sta usoda Poljske in Madžarske z njunimi zlorabami človekovih pravic in usihanjem pravne države, pa tudi ideološka hegemonija Višegrajske skupine resna zaskrbljenost, lahko pretirano strpnost do dogajanja v Sloveniji povzroči težave posledice za vse nas. Prepričani smo, da bo, če bo Evropska unija ostala preveč prizanesljiva, to neaktivnost spodkopalo same vrednote in demokratična načela, na katerih je Unija temeljila.
Bojimo se za svojo skupno evropsko prihodnost pod predsedstvom Slovenije, saj nedvomno ta čast, ki izhaja iz statusa republike, ni pod njenim sedanjim vodstvom. Na simbolični ravni bi predsedovanje Slovenije škodilo in omadeževalo zavezanost Unije temeljnim demokratičnim vrednotam, ki zagotovo ne vključujejo niti avtokratskih tehnik prevlade v družbenih sistemih, niti strategij pritiska in izključevanja, niti nacionalističnega populizma in orbanizacije, niti še vedno retorike sovraštva in nestrpnost, ksenofobija, homofobija in propagandistične laži. Premier Janša meni, da je glavna grožnja Evropski uniji tako imenovani kulturni marksizem – neonacistični baraba, ki jo je (ne) proslavil Anders Breivik. Ne predstavljamo si, da bi delili to oceno! To je antisemitska teorija zarote, ki je priljubljena v skrajno desnih krogih. Po našem globokem prepričanju se Evropa, ki jo zastopate, ne more pretvarjati, da ima mesto za takšne prakse in ideje. Kot da njihova prisotnost v Evropi ne bi bila dovolj zaskrbljujoča, bodo kmalu njihovi praznovalci v središču pomembnega telesa, ki je Svet EU.
Podpisniki se globoko zavedamo, da je ohranjanje demokracije v naši državi v prvi vrsti naš lastni boj – in tako smo tudi ravnali. Prav tako trdno menimo, da je prav tako naša dolžnost in odgovornost, da vas opozorimo, da mora boj postati skupni. Vrednote, kot so demokratična načela, svoboda, zlasti svoboda medijev, enakost in spoštovanje človekovega dostojanstva in pravna država, so skupni evropski temelji, od katerih je odvisno naše preživetje. Zato vas pozivamo, da nam jih pomagate zaščititi.
S spoštovanjem,
Prvi podpisniki po abecedi (167)…
