(V ŽIVO) Elektro Ljubljana zahtevno leto zaključuje z 11,3 milijona dobička

V družbi Elektro Ljubljana so na letni novinarski konferenci v Stari mestni elektrarni predstavili rezultate poslovanja v letu 2020. Leto, ki je minilo v posebnih razmerah, so zaključili z dobičkom v višini 11,3 mio. EUR. Prenovili so distribucijski center vodenja, v letošnjem letu pa bodo zaključili z uvedbo novega sistema za upravljanje omrežja. V največji mreži polnilnic za električna vozila Gremo na elektriko so tudi v lanskem letu beležili rast uporabe.

Predsednik uprave mag. Andrej Ribič je z izkazanimi rezultati zadovoljen. »Glede na zahtevne zunanje okoliščine smo leto 2020 sklenili nadvse uspešno. Veliko truda smo usmerili v dolgoročno stabilnost poslovanja ter tako kljub negotovim gospodarskim in finančnim razmeram za uspešno in finančno stabilno poslovanje prejeli certifikat platinaste bonitete odličnosti AAA ter nagrado delnica leta trga SI ENTER, ki jo podeljuje Ljubljanska borza.«

Predstavil je tudi vpliv epidemije na poslovanje. Svoje delo so popolnoma prilagodili novim razmeram in zagotovili nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema. »Hitreje smo digitalizirali procese v podjetju, uvedli pa smo tudi nove oblike dela. Ključne operativne kadre v distribucijskih centrih vodenja smo razporedili v ločene skupine in na različne lokacije, da je bilo tveganje za okužbo minimalno.«

Mag. Marjan Ravnikar, izvršni direktor finančno-računovodskih storitev je predstavil rezultate poslovanja v preteklem letu. Izpostavil je vpliv spremembe Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, na podlagi katerega se zmanjšuje donos s 5,26 na 4,13 %. »Čisti poslovni izid je bil zaradi tega manjši s primerljivim v preteklem letu in je znašal 11,3 mio. EUR v primerjavi z načrtovanim pa manjši za 12,7 %. Čisti prihodki od prodaje pa so bili za 3,2 % nižji od načrtovanih.«

Investicijska dejavnost je bila nekoliko manjša od načrtovane. Za investicije so namenili 35,8 mio. EUR. Med temi so bile pomembneje vključitev RTP 110 kV Ivančna Gorica in priključnega daljnovoda 2 x 110 kV Grosuplje–Ivančna Gorica na odseku Ivančna Gorica–Trebnje, zahtevna rekonstrukcija RTP 110/20 kV Kamnik, pri kateri so izvedli prvi dve fazi, ter zaključek gradbenih del na RTP 110/20 kV Dobruška vas in začetek gradnje nadomestne RTP 110/20 kV Vodenska.

Posebno zadovoljstvo so izrazili, da so kljub razmeram končali zelo pomemben projekt uvedbe novega sistema SCADA/ADMS, pri tem pa so tudi prenovili prostore distribucijskega centra vodenja. Novi sistem je velik korak k še bolj zanesljivemu upravljanju distribucijskega omrežja, omogoča napredne funkcije vodenja in razvoj novih storitev za uporabnike. Te med drugim omogoča tudi napredni merilni sistem, v katerega je bilo konec leta 2020 vključenih že več kot 232.000 oziroma 69 % vseh uporabnikov distribucijskega sistema na območju Elektra Ljubljana, kar jih med slovenskimi elektrodistributerji uvršča v vrh nameščenih naprednih merilnih naprav.

Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave, je izpostavil problematiko povečanega obsega zahtev za priključitev obnovljivih virov na distribucijsko omrežje ob zapletenih in zahtevnih formalnih in tehničnih postopkih za njihovo priključevanje.
Posledice ciljev energetske politike do leta 2050 pomenijo intenzivno elektrifikacijo rabe energije. »To pomeni tudi 12 TWh energije iz novih obnovljivih virov. Scenarij temelji predvsem na sončnih elektrarnah, kar pomeni 12.000 MW dodatne priključne moči med tem, ko je sedanja instalirana moč celotne proizvodnje v Sloveniji cca 3.500 MW. Razpršena proizvodnja močno vpliva na razmere v distribucijskem omrežju Elektra Ljubljana in rasti števila obnovljivih virov energije bo nemogoče slediti brez pospešenega nadgrajevanja omrežja,« je pojasnil Curk.

Področje e-mobilnosti, ki ga sooblikujemo z največjim slovenskim sistemom polnilne infrastrukture Gremo na elektriko, je leta 2020 kljub krizi zaradi covida-19 dobilo popolnoma nov zagon. Na trg so prišle nove večje količine vozil in kljub njihovi skromnejši uporabi zaradi krize so številke polnjenj in porabljene energije presenetljivo zrasle. Temu so v podjetju sledili s številnimi novimi polnilnicami. Hkrati so domačim uporabnikom omogočili gostovanje na Hrvaškem v omrežju polnilnic HT in v omrežju polnilnic MOON, ki ga upravlja Porsche Slovenija. Intenzivno se ukvarjajo tudi z razvojem rešitev za zagotavljanje polnilne infrastrukture, predvsem za množično počasno pametno polnjenje, brez česar ob napovedanem povečanju števila električnih vozil v prihodnjih 30 letih elektroenergetski sistem ne bo zdržal.