Zaključil se je najpomembnejši vrh v tem letu, o čem sta se pogovarjala Putin in Biden?

Predsednika Vladimir Putin in Joe Biden sta se na svojem prvem vrhu dogovorila, da bosta nadaljevala pogovore o nadzoru nad oboroževanjem in da bosta vrnila svoja veleposlanika na njuni funkciji v prestolnicah, saj sta bila v začetku letošnjega leta zaradi naraščajočih napetosti med državama umaknjena iz Washingtona in Moskve.

Vrh v vili La Grande v Ženevi je trajal manj kot štiri ure, bistveno manj, kot so pričakovali Bidnovi svetovalci.

Odločitev za dve ločeni tiskovni konferenci je pomenila, da ni ostalo nič od prisrčnosti, ki je spremljala srečanje Putina leta 2018 z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Niti ni prišlo do skupnega kosila, poudarja Reuters.

Novinarje je prvi nagovoril 68-letni Putin, ki je dejal, da je bilo srečanje konstruktivno in brez sovražnosti ter da je pokazal željo obeh, da razumeta drug drugega.

“Dogovorila sva se, da se bosta veleposlanika najinih držav vrnila na svoja mesta,” je na novinarski konferenci dejal Putin.

Nadzor nad oboroževanjem
Datum še ni določen, je dejal Putin in dodal, da je bilo srečanje konstruktivno.

Agencija Ifax je s sklicevanjem na Kremelj poročala, da je dvojica sprejela skupno izjavo o strateški jedrski stabilnosti. Po poročanju Tassa, v njej piše, da jedrske vojne nikoli ne bi smeli začeti.

Tass poroča tudi, da bosta Moskva in Washington začela pogovore o morebitnih spremembah nedavno razširjenega novega sporazuma o nadzoru nad oboroževanjem START in dodaja, da sta državi odgovorni za jedrsko strateško stabilnost.

Nadzor nad orožjem je ena od stvari, pri kateri je bil, gledano nazaj, napredek možen kljub nekaterim večjim razlikam. Obe državi sta februarja podaljšali novo pogodbo START na pet let.

V skladu s sporazumom lahko ZDA in Rusija imata po 1.550 strateških jedrskih konic, kar je 30 odstotkov manj od zgornje meje, določene leta 2002. Novi START omejuje število izstrelkov in težkih bombnikov na 800.

V komentarju očitkov, da je ruska diplomacija nepredvidljiva, je Putin dejal, da so ameriške poteze za izstop iz sporazuma o oboroževanju nepredvidljive.

Putin: Navalny je vedel, da krši zakon
Po poročanju Reutersa Putin ni pokazal nobene pripravljenosti na kompromise glede drugih vprašanj, kot so vse večja vojaška prisotnost Rusije na ukrajinski vzhodni meji, obtožbe ZDA, da so neznani Rusi odgovorni za vrsto kibernetskih napadov v ZDA in aretacija opozicijskega politika Alekseja Navalnega.

“Vedel je, da krši veljavno rusko zakonodajo,” je dejal Putin in se skliceval na kršitev prejšnje pogojne zaporne kazni, zaradi katere bi se moral vodja opozicije redno javljati pravosodnim oblastem.

Alekseja Navalnega so avgusta avgusta v komi prepeljali v bolnišnico v Berlinu, potem ko so ga v Rusiji zastrupili, za kar Navalni krivi Kremelj. Skoraj šest mesecev se je zdravil v Nemčiji, januarja pa je bil po vrnitvi v Rusijo aretiran, ker se ni javljal oblastem, kar je bil dolžan storiti. Zaradi tega je bila pogojna kazen za goljufijo leta 2014 spremenjena v hudo zaporno kazen. Od takrat je v zaporu.

“Popolnoma zavestno, brez spoštovanja zakona, je odšel na zdravljenje v tujino,” je dodal Putin. Delal je, kar je hotel. To je storil popolnoma zavestno, zato je bil aretiran,” je dejal Putin.

Hakerski napadi in dvostranski odnosi
“Dogovorili smo se, da bomo začeli posvetovanja o kibernetski varnosti,” je dejal Putin.

Vendar “največje število kibernetskih napadov na svetu se izvaja z ameriškega prostora,” je trdil in kritiziral pomanjkanje sodelovanja Washingtona pri tej zadevi.

Odnosi med državama so se še poslabšali marca, ko je Biden Putina označil za morilca, zaradi česar je Rusija umaknila veleposlanika iz Washingtona na posvetovanja. ZDA so nato aprila odpoklicale veleposlanika v Moskvi.

Putin je po vrhu dejal, da je zadovoljen z Bidnovo razlago njegove pripombe o morilcu.

Glede dvostranskih odnosov je Putin dejal, da je težko trditi, da se bodo odnosi z ZDA izboljšali, vendar vidi kanček upanja glede medsebojnega zaupanja.

Putin je še povedal, da nihče ni nikogar povabil na obisk, niti Biden njega niti on Bidna.

“Nimam iluzij, ko gre za ZDA. Ni prijateljstva, branijo interese svoje države. Dialog je bil pragmatičen,” je dejal Putin.

O Ukrajini
Putin je dejal, da Moskva razume ameriško stališče o “rdečih linijah” kot tudi obratno, in da ne vidi nič vsebinskega za razpravo morebitnem članstvu Ukrajine v Natu.

Putin je hkrati Kijevu očital, da krši dogovor o ustavitvi konflikta med silami ukrajinske vlade in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine.

ZDA ne smejo biti zaskrbljene zaradi Arktike
“Zaskrbljenost ameriških sil glede militarizacije Arktike je popolnoma neutemeljena,” je dejal Putin in poudaril, da je prepričan, da morata državi tam sodelovati.

Rusija le “popravlja uničeno infrastrukturo” po razpadu Sovjetske zveze, je dejal Putin, ki je arktično regijo postavil med strateške prednostne naloge in odredil velike naložbe v vojaško infrastrukturo in izkoriščanje mineralnih surovin, kar je povzročilo napetosti z drugimi državami v regiji.

Putin je zatrdil, da namerava Rusija na Arktiki “v celoti spoštovati mednarodne pravne standarde”, ki so jo podnebne spremembe naredile dostopnejše in odprle vodne poti, narastle pa so ambicije glede naravnih virov v regiji med ZDA in Rusijo, kot tudi Kitajsko.

Moskva je okrepila svojo vojaško prisotnost z odprtjem in posodobitvijo več opuščenih baz sovjetske dobe, kjer je razporedila tudi svoj protiraketni sistem S-400.