Janez Janša in Joe Biden danes prvič iz oči v oči – Se bosta z Bidnom sploh rokovala glede na Janševo stališče, da bo v primeru zmage Biden “eden najšibkejših predsednikov…”

Voditelji članic zveze Nato se bodo danes v Bruslju srečali z ameriškim predsednikom Joem Bidnom. Zavezniškega vrha se bo udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki ga bo spremljal obrambni minister Matej Tonin. Janša bo imel ob robu vrha dvostranska srečanja z voditelji Islandije, Norveške in Severne Makedonije.

Welcome to Brussels @POTUS Biden! 🇺🇸🇧🇪@usembbrussels @USNATO @US2EU pic.twitter.com/jEmM7qorAh

— US Embassy Brussels (@usembbrussels) June 13, 2021

Janša je bil sicer eden redkih voditeljev držav v svetu, ki že pred prisego Bidnu ni čestital za zmago na volitvah 3. novembra lani, na katerih je premagal Donalda Trumpa. Je pa pred tem razburil z dvema tvitoma, ko je Trumpa razglasil za zmagovalca, ko so se še šteli milijoni glasov, in še pred volitvami, ko je podprl Trumpa, za Bidna pa dejal, da bo v primeru zmage “eden najšibkejših predsednikov…

Premier Janez Janša je sicer 20.januarja po inavguraciji Joeu Bidnu čestital “na popolnoma enak način in s podobno vsebino kot leta 2005 z iste funkcije takratnemu predsedniku Georgeu W. Bushu ml.. “Slovenija in ZDA sta bili zaveznici v Natu takrat in sta danes,” je januarja poudaril slovenski premier v tvitu.

Tik pred evropsko turnejo je namreč ameriški predsednik Joe Biden izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Te osebe bo določilo ameriško ministrstvo za finance po posvetovanju s State Departmentom.

Medtem so se sredi aprila v medijih pojavili očitki o domnevnem predlogu slovenskega premierja Janeza Janše o preoblikovanju meja na Zahodnem Balkanu kot načinu reševanja težav med šestimi državami v regiji.

Prejšnji teden je vlada na četrtkovi seji umaknila oznako zaupno z dokumenta o možnih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine iz leta 2011. Dokument je na podlagi sklepa takratne vlade v vlogi posebnega poročevalca za BiH pripravil bivši predsednik Kučan.

Urad vlade za komuniciranje je po seji sporočil, da je bilo v zadnjih mesecih v domačih in tujih mediji zaslediti vrsto informacij o t. i. non-paperju, ki ga pripisuje Sloveniji, sedanja vlada pa s takšnim dokumentom ni seznanjena, saj ga v aktualnem mandatu ni obravnavala, pripravljala ali o njem razpravljala, niti tega ni storilo katerokoli ministrstvo ali vladni organ.

Bivši slovenski predsednik Milan Kučan je umik oznake zaupno s poročila, ki ga je bil pripravil pred desetimi leti, označil za potezo preusmerjanja pozornosti z očitkov, da je premier Janez Janša širil non-paper o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. Za Radio Svobodna Evropa pa je Kučan minuli konec tedna izjavil: “Ne vem, kaj je predsednika Pahorja postavilo k temu vprašanju. Zanika, češ da je njegovo stališče jasno, da o spremembi meja ni razprave. Tudi premier naše vlade to zanika in očitno takšen non-paper obstaja. Izkazalo se je, da v Bruslju vedo, kdo je njegov avtor, pa tudi vsebina, vendar ga zaradi katastrofalnega vpliva na mednarodne odnose ne želijo razkriti”.

Poleg polemike s Kučanom se je postavilo tudi vprašanje, ali se sankcije, ki jih lahko ZDA uvedejo proti vsaki osebi, ki ogroža mir, varnost, stabilnost ali ozemeljsko celovitost katerekoli države Zahodnega Balkana ali spodkopava demokratične procese in ustanove na Zahodnem Balkanu, nanašajo tudi na Slovenijo. Sankcije grozijo vsem vpletenim v zlorabe človekovih pravic in korupcijo na Zahodnem Balkanu.

Zveza Nato je pred vrhom zavezništva v petek objavila javnomnenjsko raziskavo, ki kaže, da bi v povprečju 71 odstotkov državljanov zaveznic v primeru referenduma o članstvu države v zavezništvu glasovalo za. V Sloveniji bi članstvo podprlo 62 odstotkov ljudi, manjša podpora je le še v Črni gori in na Slovaškem.