EU se je težko dogovorila o izpustih toplogrednih plinov, sporazum o delitvi bremena bo še težji

Po tem, ko so se voditelji EU decembra lani s težavo uspeli dogovoriti o cilju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, bo dogovor, kako razporediti breme doseganja tega cilja, še težji, je pokazala današnja razprava med voditelji držav članic.

Če želimo doseči cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, je potrebno 55-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030.

Vsi načeloma podpiramo cilj, toda …

Vsi ta cilj načeloma podpiramo, revnejše članice srednje in vzhodne Evrope pa se bojijo visokih stroškov za prehod na podnebno nevtralnost, ki bi lahko upočasnile njihov razvoj.

“V tem procesu je treba upoštevati različna izhodišča držav članic. Ni enako, če ste država Srednje in Vzhodne Evrope z različno industrijsko bazo, tehnologijo in onesnaževalci. Te države morajo veliko vložiti, da bi dosegle raven zahodne Evrope, “je dejal hrvaški premier Plenković.

Zaradi različnih pogledov držav članic so sklepi o podnebnih spremembah zelo splošni, ne da bi se lotili posebnih vprašanj. Podrobnejša razprava se pričakuje po tem, ko bo Komisija julija objavila sveženj zakonodajnih predlogov.

Osnovno merilo – BDP na prebivalca

Po sedanjih pravilih je osnovno merilo za določanje nacionalnih ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov BDP na prebivalca, kar pomeni, da imajo revnejše države manjše cilje. Te države vztrajajo pri tem, poleg tega pa so še bolj odvisne od fosilnih goriv kot države na zahodu celine.

Težava je v tem, da so revnejše države večje onesnaževalke in po kriteriju BDP EU ne bi mogla doseči zastavljenih ciljev. Hkrati so bogatejše države že veliko vlagale in zmanjšale emisije toplogrednih plinov.

Razporeditev bremena bo ključno vprašanje v prihodnjih mesecih in zelo občutljivo, ker zmanjšanje nacionalnega cilja ene članice pomeni prenašanje večjega bremena na drugo članico.

Zato je del iz osnutka, ki je govoril o potrebi po “potrditvi nacionalnih ciljev pri skupnem prizadevanju za zmanjšanje emisij”, izpadel iz končno sprejetih sklepov.

Voditelji držav članic bodo jeseni spet razpravljali o razdelitvi bremen pri izpolnjevanju podnebnih ciljev, osnova za razpravo pa bodo predlogi Evropske komisije.

Ti predlogi bi morali med drugim vključevati strožje standarde emisij ogljikovega dioksida za avtomobile, ambicioznejše cilje za obnovljivo energijo in uvedbo davka na goriva, ​​ki onesnažujejo.
V sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov bi morali biti vključeni tudi cestni promet in ogrevanje ter ogrevanje in hlajenje stavb, kmetijstvo in ravnanje z odpadki.