(V ŽIVO) Državni zbor danes o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše – Pahorju ne bo treba zagovarjati Janše, ki bo poslancem odgovarjal popolne

Pri glasovanju je bilo prisotnih 84 poslancev. Za predlog, da predsednik republike Borut Pahor poda mnenje o ustavni obtožbi zoper premierja Janeza Janšo, je glasovalo 36 poslancev, proti jih je bilo 48. Proti so glasovali v SDS, SMC, NSi, DeSUS, SNS ter v poslanskih skupinah nepovezanih poslancev in poslancev narodnih skupnosti, za pa v opozicijskih LMŠ, SD, SAB in Levici. Predsednika vlade trenutno še ni na seji, udeležil naj bi se je popoldne, ko naj bi odgovoril na očitke leve opozicije.

Državni zbor odločal že o 7. predlogu ustavne obtožbe zoper predsednika Vlade. Razprava o predlogu ustavne obtožbe proti predsednika vlade Janeza Janše bo trajala devet ur, vendar naj bi do glasovanja prišlo šele pozno zvečer, saj naj bi bile pred glasovanjem na dnevnem redu še nekatere druge točke.  Janez Janša, ki naj bi v državni zbor prišelpopoldne okoli pol tretje ure, na seji ni prisoten, ima pa več kot uro časa za odgovor predlagateljem ustavne obtožbe.

Opozicijske stranke Janši čitajo kršenje več členov Ustave in zakonov. Razprave pa so v glavnem posvečene dilemi, ali si je vlada zares prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covida-19 in temu, ali res ni naročila vseh cepiv proti covidu-19. Med očitki so tudi pritiski na medije in tožilstvo.

Jani Möderndorfer je v imenu predlagateljev ustavne obtožbe premierja Janše v uvodu povedal, da je beseda “opuščeno” tista, ki najbolj simbolizira nezakonita in protiustavna dejanja predsednika vlade Janeza Janše.”Kot začasni minister za zdravje je opustil nabavo zadostnih količin odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer& BioNTech in Moderna. Kot predsednik vlade še vedno opušča zakonsko dolžnost financiranja javne službe STA, opušča tudi golo seznanitev vlade z imenoma kandidatov za evropska delegirana tožilca in opušča imenovanje državnih tožilcev,” je poudaril Möderndorfer in dodal, da Janša ravna samovoljno, avtoritarno, škodljivo in nevarno.

Poslanka SAB Maša Kociper je opozorila, da so na tapeti predsednika vlade tudi mediji: “Tarča so javni mediji, ki ne poročajo v skladu s premierjevimi pogledi in željami, niso dovolj pluralni, kot bi dejal on. A zavedati se moramo, da je politično prisvajanje medijev po vzoru Madžarske načrtno in zgolj ključ do uresničevanja lastne politične agende.”

Da je premier kljub svoji prisegi kršil najmanj 15 členov ustave, je poudarila poslanka SD Bojana Muršič.

“Ni ustavnega načela, ki ga ta vlada v zadnjih mesecih še ne bi pohodila. Ni demokratične varovalke, ki se ji ta vlada ne bi posmehovala. Ni demokratičnega standarda, ki bi ga bila ta vlada ali njeni najvidnejši predstavniki pripravljeni upoštevati,” pa je dejal koordinator Levice Luka Mesec.

Da bi poslanci Janšo obtožili pred ustavnim sodiščem, bi potrebovali najmanj 46 glasov. V tem primeru ustavno sodišče lahko ugotovi, da obtožba ni utemeljena, in obtoženega oprosti, če ugotovi kršitev ustave ali zakona, pa lahko odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.

Zmago Jelinčič je napovedal, da njihova poslanska skupina ne bo podprla ustavne obtožbe, saj je vladno spopadanje z epidemijo covid po njegovi oceni »odlično«. »Svobodo medijev, pa malo si poglejte, kaj dela RTV Slovenija ali pa recimo Pop TV, pa časopisi takile, kaj jaz vem, Dnevnik, Delo, Večer. To so trobila, to sosocialistična trobila, zato ne vem, zakaj so v Delu dali dol tisti napis, kjer je včasih pisalo Proletarci vseh dežel združite se. Naj dajo nazaj, naj dajo nazaj, pa naj tudi drugi časopisi začnejo to uporabljati te, ki sem jih naštel. Ljubljanska televizija, bom kar tako rekel RTV Slovenija, mogoče bi bilo bolje, da bi se to preimenovalo ne v RTV Slovenija, ampak RT Vodušek Slovenija, kajti Vodušek je dosti bolj koncizen in eksakten kot pa RTV Slovenija. Kaj dela, kaj delajo uredniki? Režejo po svojem premisleku tiste objave, ki so jim všeč, dajo notri tiste, ki jim niso všeč, jih brišejo, pa lepo vas prosim, ali je to neodvisna televizija,« se je vprašal Jelinčič.

“Ustavna obtožba mora biti utemeljena z očitki kršitve ustave ali zakonov, ki jih obtožena oseba stori pri opravljanju svoje funkcije. Očitano protipravno dejanje pa mora imeti velik pomen in težo. Ustavna obtožba ni orodje za destabilizacijo in ustvarjanje politične krize, kar je v tem primeru namen strank leve opozicije. Obtožbe premierja nimajo podlage in niso podprte s konkretnimi argumenti,” je na ustavno obtožbo odgovoril predsednik poslancev največje koalicijske stranke SDS-a Danijel Krivec.

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša pa je poudaril, da “bodo v poslanski skupini Desus temeljito prisluhnili vsem razpravam in ob koncu glasovali tako, kot se bo odločil vsak posameznik.”