(VIDEO)”Resetirajmo Slovenijo” – Koalicija si želi si, da bi iz iz parlamenta “izgnali” besede kot so fašisti, kriminalci na oblasti, golazen … – Opozicija: “Predstavniki koalicije naj postavijo ogledalo samim sebi”
Poslanske skupine NSi, SDS, SMC, SNS in narodnih skupnosti zahtevajo sejo odborov DZ za notranje zadeve in pravosodje glede stopnjevanja sovražnosti, izključevanja ter napadov na posameznike in organizacije na podlagi vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora. V NSi pravijo, da ne želijo biti politično sodišče, a je njihova naloga, da se odzovejo. Pobudnica sklica nujne seje odborov je NSi, ki je besedilo v sopodpis poslala vsem poslanskim skupinam, odzvale pa so se omenjene.
“Besede imajo neverjetno moč in predstavljajo odtis, ki ga vsak dan znova pustimo v svetu,” je na današnji novinarski konferenci povedal vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Po njegovih besedah ne želijo biti politično sodišče, a je njihova naloga, da budno spremljajo dogajanja v družbi in se na sovražne pojave pravočasno odzovejo.
Prav tako po njegovih trditvah v NSi na nikogar ne kažejo s prstom, ampak pozivajo, da se “na nek način ‘zresetiramo’, ker smo prišli do točke, kjer slovenska družba še ni bila”. Strinja se, da je naloga parlamentarcev, da najprej sebi postavijo ogledalo. Želi si, da bi iz besedišča parlamentarcev izginile besede kot so fašisti, kriminalci na oblasti, golazen in podobno.
Opozoril pa je tudi na izkazovanje sovraštva v javnosti z nacističnim kljukastim križem, kar se je po njegovih navedbah začelo že na protivladnih protestih. To je označil za povsem nedopustno.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je opozorila, da v SDS že vrsto let prejemajo grožnje in žalitve, zlasti predsednik Janez Janša. Po ocenah SDS se je nestrpni govor začel z naslovnicami Mladine, ki da jih nikoli niso obsodili ustvarjalci javnega mnenja in organi pregona. “Če tega ne zaustaviš, so stvari vedno hujše,” je poudarila Jerajeva in dodala, da so zadeve ušle iz rok. Po njenih ocenah krivdo nosijo tudi tožilstvo oz. organi pregona, pri čemer je spomnila, da tožilstvo ni obsodilo primerov napisa “smrt Janšizmu”.
V SDS menijo, da je treba vsako grožnjo resno obravnavati, grožnjo s smrtjo državnim funkcionarjem pa je treba začeti preganjati po uradni dolžnosti. Želijo si, da se ti pojavi ne bi le stopnjevali, ampak da se jih zaustavi, ko je, upajo, še pravi čas, je dejala Jerajeva.
Poslanka SMC Mateja Udovč je izpostavila družbeno odgovornost in dejala, da morajo vrednote, kot so strpnost in solidarnost, postati temelj družbenega delovanja. S pojavom ekstremizma, ki se v zadnjem času čedalje pogosteje pojavlja, te vrednote po njenem mnenju izgubljajo svoj pomen ali pa so poteptane. “Če ne bomo odločno odreagirali in bomo takšne oblike zavržnega delovanja le mirno opazovali, jih bo družba pričela sprejemati kot nekaj povsem običajnega in normalnega,” je opozorila.
Sporočilo SMC je tako po besedah Udovčeve to, da v naši družbi ni prostora za nobeno obliko ekstremističnega nasilnega delovanja in za nobenega, ki v imenu svoje resnice odreka pravico do resnice drugega.
Podpisnice zahteve za sejo med drugim predlagajo, naj odbora priporočita pristojnim državnim organom, naj posebno pozornost posvetijo raziskovanju in preprečevanju pojavov ekstremizma, ekstremističnih skupin in z njimi povezanega nasilništva.
V SD-ju in Levici menijo, da gre pri zahtevi za nujno sejo odborov DZ za notranje zadeve in pravosodje za preusmerjanje pozornosti od dejanskih problemov. Kritični so tudi v LMŠ-ju. Dobro bi bilo, če bi predstavniki koalicije čas, namenjen tej seji, namenili za to, da postavijo ogledalo samim sebi, je menila strankina poslanka Jerca Korče.
V Levici po besedah vodje strankine poslanske skupine Mateja T. Vatovca ocenjujejo, da gre za poskus preusmeritve pozornosti od nečednih poslov vlade. Kot je dejal v izjavi v DZ, gre po njihovi oceni za “poskus odmika od vseh afer, povezanih s korupcijo te vlade”, pri čemer je med drugim izpostavil nabave ventilatorjev in mask, dogajanje, povezano s slovaškim Skytollom, pa tudi z dodelitvijo sredstev Zavodu Iskreni.
Prav s slednjim in vprašanji, ki so jih ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju postavili o dogajanju pri razpisu, na katerem so bila omenjenemu zavodu dodeljena sredstva, zahtevo po sklicu nujne seje povezuje tudi poslanec SD-ja Marko Koprivc.
Ocenil je, da gre za preusmerjanja pozornosti od dejanskega problema, pri čemer je spomnil, da je bil Cigler Kralj soustanovitelj Zavoda Iskreni. Ker odgovorov na vprašanja, ki so jih postavili ministru, “nočejo ali ne morejo dati, so se poslužili najlažjega načina, in sicer napadanja, napadanja opozicije, napadanja tistih, ki gledajo vladi in njenim nespodobnim ravnanjem pod prste,” je še menil.
Kritičen je tudi do predlaganih sklepov, ki naj bi jih sprejemal odbor. Ocenil je, da so nedopustni, absurdni in nevarni za demokracijo. “Policiji želijo nalagati, kaj naj počenja in koga naj preiskuje, to je absolutno nedopustno,” je poudaril.
Predsednik NSi Matej Tonin je sicer nedavno predlagal, da bi poslance, ki se neprimerno izražajo, finančno kaznovali. Horvat je danes menil, da bi se pri tem lahko zgledovali po poslovniku evropskega parlamenta.
Predsednik DZ Igor Zorčič je v odzivu v DZ povedal, da so bile že v preteklosti takšne pobude. Po njegovem mnenju imajo pravil in zavedanja o tem, kako se obnašati v DZ, dovolj, vprašanje pa je, če je zanje volja. Nova pravila bi morali sprejemati poslanci, ki pa lahko največ naredijo s svojim zgledom, torej da se obnašajo tej instituciji primerno, je poudaril.
Glede na dogajanje zlasti v zadnjih mesecih je razprava o morebitnem finančnem sankcioniranju poslancev po njegovem mnenju sicer na mestu, a ne bi delal prehitrih korakov, niti delal vzporednic z evropskim parlamentom. Strinja se, da občasno prihaja do intenzivnejših razprav, a primerjalno gledano z razvitimi zahodnimi demokracijami je naš parlament po Zorčičevem mnenju zelo v redu.
Lani sprejet poslanski etični kodeks sicer predvideva tudi ukrepe, a doslej še niso nikogar obravnavali, saj za to še ni bilo predvidenega postopka. Zorčič je danes pojasnil, da je ta pravila pripravil. Na prvem sestanku s podpredsedniki DZ so se dogovorili, da za nazaj ne bodo nikogar obravnavali, pač pa bodo odslej pozorni na morebitne kršitve kodeksa. Predvidoma v začetku vsakega meseca se bodo sestali, pregledali, ali so prejeli kakšno pobudo, ali sami zaznali kakšno kršitev kodeksa, in se odločili, ali bodo kogar koli po etičnem kodeksu tudi obravnavali.