Bodo letošnje predsedniške volitve razmejile odgovornost za napačno protikrizno ukrepanje?

Na portalu Top News smo v seriji treh člankov: “Tajna analiza o napačni in prepozni reakciji slovenske politične elite na svetovno gospodarsko krizo v letih 2008 do 2013”, “335 državnih “maziljencev” prejelo 440 posojil, v vrednosti 876,5 milijonov,za katere je država dala 323 milijona evrov jamstev in “Seznam podjetij, ki so dobila 876,5 milijona evrov posojil, za katere je s 323 milijoni jamčila država”, s številkami nazorno pokazali, kako napačno se je slovenska politika lotila reševanja finančne in gospodarske krize.

Zaradi zamujanja in neustrezne pristopa nas je reševanje krize, ne samo v bankah, ampak tudi v gospodarstvu in družbi, stalo precej več kot druge države. Podatki Eurostata tako kažejo, da je v letih 2008-2011 šlo za državne pomoči finančnim institucijam 12,7 BDP-ja držav EU, v letih 2012 -2014 pa le še 5,1 odstotka BDP- ja. Večina držav je torej reagirala takoj ob izbruhu krize, saj so bili pogoji za državne pomoči ugodnejši, kasneje pa so se zaostrili.

V Sloveniji je bilo ravno obratno. V letih 2008-2011 je bil obseg državnih pomoči finančnim institucijam skoraj pol nižji od povprečja Evropske unije in sicer 6,6 odstotka BDP, kar je pol manj od povprečja EU, zato smo po letu 2013 plačali nadpovprečno visoko ceno.

V Sloveniji smo ravnali ravno obratno, kot kažejo podatki; z dokapitalizacijami bank smo čakali na leto 2013, v prvih letih pa smo ukrepali zlasti z bančnimi garancijami, pa še to podpovprečno. Zato je na tem mestu možen edino en sklep in sicer, da bi gospodarska in finančna kriza ob pravilnem ukrepanju ob izbruhu krize trajala krajši čas in zelo verjetno povzročila tudi nižje stroške.

Slovenija je za državne pomoči finančnim institucijam (upoštevane so tudi garancije) v letih 2008-2014 dala skupno cca 16 odstotkov bruto družbenega proizvoda /upoštevan je BDP 2014), kar je manj kot Belgija, Danska, Irska, Grčija, Španija, Ciper in Portugalska in malo več kot Nizozemska in Velika Britanija. Pri tem gre opozoriti, da je zajeto leto 2014 in da kasnejše pomoči niso vidne, čeprav imajo nekatere države še vedno težave z bankami, kot je recimo Italija.

Je pa slovenski politični eliti med letih 2008 in 2013 uspelo nekaj: uspela nas je nadpovprečno zadolžiti. Kot v svoji analizi ugotavlja Jože P. Damijan je bila Slovenija “leta 2008 ena izmed najmanj zadolženih držav Evropske Unije (le na tretjini povprečja vseh držav) in da smo se v zadnjih petih letih skoraj približali evropskemu povprečju, kjer je bil porast zadolževanja precej manj izrazit (od 62 % na 85 % v letu 2012). Le malo držav je povečalo dolg za toliko odstotnih točk, kot nam je to uspelo v Sloveniji. Drži pa tudi, da je kar nekaj držav, kjer je delež dolga še precej večji kot v Sloveniji. V tabeli samo nekaj podatkov o teh gibanjih za štiri države in EU kot celoto”.

Neto javni dolg Slovenije pa se je v petih letih med letom 2008 in 2013 povečal iz 6,1 milijarde (16 ,4 % BDP) na 19,4 milijarde evrov (55 % BDP).

Kaj reči za konec. Med leti 2008 in 2013 vsekakor svoj del odgovornosti nosi vsaka od štirih vlad, ki so se izmenjale v tem času. Vsekakor nosi največjo odgovornost za navedeno vlada predsednika Boruta Pahorja, ki je vladala od konca leta 2008 do septembra 2011, ko sta finance držala v rokah finančni minister Franci Križanič in od 2006 do 2011 “zakladnica” Alenka Bratušek, ki je od marca 2013 v vlogi predsednice vlade tudi ” reševala Slovenijo pred trojko”.

Vladimir Vodušek