Paradoks slovenske politike v letu 2021 – Kako je stranka SMC z najnižjo podporo postala odločilna, kdo bo vodil vlado do konca mandata – Zdravko Počivalšek se v tem trenutku zdi celo močnejši od premierja Janeza Janše

Zanimivo zatišje, ko so mediji in akterji slovenske politike praktično obmolknili, kar je sicer običajna posledica novoletnih praznikov, kaže samo to, kako negotova in krhka je navidezna politična stabilnost, s katero vstopamo v leto 2021. Takšna situacija pa se bo vlekla vsaj do konca januarja, zelo verjetno pa vse do konca mandata sedanje Janševe koalicije.

Morda med prazniki velja izpostaviti samo dva komentarja, prvega od predsednika vlade Janeza Janše, ki je na novinarsko vprašanje, kako komentira napoved nezaupnice po novem letu cinično odgovoril: Po katerem novem letu?” Očitno je tako samozavesten, da to nikakor ne bo v letu 2021. Morda v letu 2022, ko bomo itak v letu parlamentarnih volitev.

Druga izjava pa je povezana s predsednikom države Borutom Pahorjem. Predsednik republike Borut Pahor je namreč pred novim letom ponovno pozval, naj se čim prej razjasni, ali obstaja večina za novo vlado ali ne. A se vložitev konstruktivne nezaupnice, ki jo napovedujejo opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), odmika v sredino januarja.

Janševa samozavest je očitno posledica zelo natančno preštetih glasov v parlamentu. Kljub izstopu stranke DeSUS iz koalicije, ko je Janševa koalicija dejansko postala manjšinska s formalno 41 glasovi, kar je manj, kot jih je imel Marjan Šarec, ko je odstopil s funkcije predsednika vlade in je imel še vedno 43 glasov, skupaj z Jelinčičevo SNS in poslancema narodnosti pa celo parlamentarno večino.

Janševa koalicija ima vsaj formalno poleg svojih 41 glasov še glas Roberta Polnarja ter tri glasove Jelinčičeve SNS ter, če seveda računamo, še dva glasova poslancev narodnosti, ki sicer vedno ob kritičnih trenutkih pravita, da ne želita biti v funkciji jezička na tehtnici, v najboljšem primeru 47 glasov. Koalicija KUL ima formalno 43 glasov, če bi vsi poslanci opozicije podprli konstruktivno nezaupnico, mora dobiti vsaj še tri glasove poslancev SMC-ja ali dva poslanca SMC-ja in enega od poslancev narodnosti.

V vsakem primeru je pred nami daljše obdobje politične nestabilnosti, saj niti vladajoča koalicija nima udobne večine. Očitno je nima niti opozicija tudi v primeru uspešno vložene konstruktivne nezaupnice s Karlom Erjavcem, če se KUL-u ne bo večinsko pridružil SMC. Gre za neke vrste pat pozicijo, ki očitno dela najbolj nervozne večino poslancev sedanjega sklica, saj si želijo, da se mandat konča z rednimi volitvami, pri tem pa je manj pomembno, katera vlada je sposobna pripeljati zadeve do konca. To je tudi ključna dilema poslanske skupine SMC.

Janša je očitno že zelo zgodaj predvidel, v katero smer bodo šle zadeve v DeSUS-u in se je že poleti “zavaroval” s sporazumom o sodelovanju, ki ga je podpisal tako Zmago Jelinčič kot tudi poslanca narodnosti. Seveda sporazum o sodelovanju nima statusa koalicijske pogodbe in v ničemer, vsaj politično ne, ne zavezuje Jelinčičeve SNS ter poslancev narodnosti, da morajo podpirati vlado.

Paradoks, ki se je zgodil ravno ob glasovanju PKP 7, je ta, da je sedanja Janševa koalicija vse bolj odvisna od Zdravka Počivalška in stranke SMC, ki za zdaj še kompaktno glasuje v parlamentu. Vprašanje seveda je, kaj se bo zgodilo v primeru vložitve nezaupnice, kjer se lahko kljub preštetim glasovom zgodi karkoli, tudi razpad in delitev poslanske skupine na pol.

Z odhodom DeSUS-a se je namreč bistveno povečala pogajalska pozicija in cena SMC-ja in Zdravka Počivalška, saj je obstoj vlade odvisen ne od Janeza Janše, ampak glasovanja SMC-ja. Seveda bo SMC imela visoko ceno zgolj, če bo ostala enotna. Tako sta obe politični grupaciji, leva zbrana v koaliciji KUL in desna, odvisni od glasov poslanske skupine stranke SMC.

Vendarle tudi Počivalškova pozicija v stranki in koaliciji odvisna od glasov poslancev. Ko se bo prvič zgodilo, kar se je na nek način že zgodilo, da poslanci ne bodo glasovali tako, kot sta se zmenila Janša in Počivalšek, bo cena delnic SMC-ja na borzi strmoglavila tudi, če se v parlament vrne Zdravko Počivalšek.

Situacija je podobna kot na borzi, kjer lahko nek nepredvidljiv dogodek, čez noč strmoglavi cene delnic, še posebej, če so prenapihnjene. Vendar, če pustimo ob strani preštevanje glasov, ki mu bomo očitno priča v januarju oziroma že takoj prihodnji teden, ko se bodo poslanci vrnili v parlament.

Karl Erjavec bo moral tudi v primeru, če ne dobi formalne podpore 46-ih glasov, politično tvegati in vložiti nezaupnico brez podpisanih 46-ih glasov podpore. Tik pred novim letom, ga je poleg LMŠ-ja Marjana Šarca in SAB-a Alenke Bratušek na svojih organih podprla tudi stranka SD Tanje Fajon. Čaka samo še na formalno potrditev Levice.

Opozicija KUL pa si bo, ne glede na izid glasovanja, oprala roke pred vse hujšimi pritiski, v smislu “nekaj je treba storiti” in s prstom pokazala na SMC in Zdravka Počivalška, da je kriv za propad projekta z menjavo vlade in da sprejema za to vso politično odgovornost.

Druga opcija pa je, da se bo zadeva vlekla še čez cel januar in da bo pritisk na SMC postal tako neznosen, da se bo poslanska skupina enostavno zlomila in razdelila. V tem primeru se bo čakalo na poročilo računskega sodišča, ki bo samo še povečalo pritisk na Zdravka Počivalška, ko bo le to objavljeno javno.

Seveda je vprašanje, ali si sploh vse stranke v koaliciji KUL iskreno želijo padca Janševe vlade in prevzemanja odgovornosti do naslednjih rednih volitev, saj bo leto 2021, vsaj v začetnih mesecih, obremenjeno s pandemijo, potem pa z velikimi posledicami – gospodarskimi, socialnimi in drugačnimi – ki bodo zahtevale od političnega razreda kri in solze.

Levica si enostavno potem, ko je odrekla podporo levosredinski vladi Marjana Šarca in tako dejansko prevzela največji delež krivde za padec vlade, ki je praktično bila blizu ustavni večini in predala oblast Janezu Janši, ne more več privoščiti, da bi še enkrat sesula projekt levosredinske vlade.

Poleg tega so nekateri procesi, ki jih je v politični agendi postavil Janez Janša, nepovratni in jih naslednje volitve, bodisi redne ali izredne, ne glede na rezultat enostavno ne bodo mogle več spremeniti.

Po drugi strani pa je problem tudi za Janeza Janšo, ki z manjšinsko koalicijo sicer lahko zdrži do konca mandata, vendar je postajal vse bolj odvisen od glasov SMC-ja in predvsem od politične usode Zdravka Počivalška.

Novo leto se na političnem parketu začenja v negotovosti. Opozicija povezana v KUL, bo praktično še naprej vlagala napore v menjavo vlade Janeza Janše, kar se bo, ne glede na to, kdaj bo vložena konstruktivna nezaupnica in ne glede na to, ali bo prvi poskus propadel, nadaljevalo in trajalo do konca mandata sedanje vlade oziroma sedanje sestave parlamenta.

Po odhodu DeSUS-a iz vlade opoziciji vsaj pred novim letom še ni uspelo zbrati dovolj glasov za konstruktivno nezaupnico in ne glede na to, pa se bo politična napetost stopnjevala vse dokler ne bo prišlo do glasovanja.

Tudi če se bodo napori aktualne opozicije, da bi pridobila ključnih 46 glasov za prevzem oblasti in oblikovanje t. i. Koalicije ustavnega loka (KUL) realno izjalovili in v prvem poskusu, ne bo prišlo do padca Janševe vlade, se bo politična napetost in nestabilnost stopnjevala do volitev. Morda pa je ravno to cilj sedanje opozicije, da drži Janševo koalicijo v šahu do konca mandata in z ad hoc glasovanji, kot je bilo pri financiranju STA-ja, skupaj s SMC-jem “drži nazaj” Janeza Janšo.

“Tisto, kar smo torej upali, da se bo zgodilo, se je že. Zdaj gre samo še za živčno vojno in zmožnost potrpljenja,” je v zadnji kolumni z naslovom “Se je že zgodilo” zapisal urednik Mladine Grega Repovž. Vprašanje je le, ali bo Janezu Janši všeč takšna pozicija, v kateri bo vlada pravzaprav kastrirana do volitev.
Janša namreč nikakor ni navajen na delitev oblasti, pa četudi gre samo za SMC in Zdravka Počivalška.