(VIDEO) Kako je predsednik Borut Pahor na slovesnosti ob obletnici odločitve Demosa za razpis plebiscita predsedniku vlade Janezu Janši citiral Joeja Bidna

Joe Biden je namreč v soboto zvečer, ko je prvič nagovoril ljudstvo kot izvoljeni predsednik, poslal sporočilo enotnosti in poskušal umiriti izredne delitve v Ameriki. “Obljubljam, da bom predsednik, ki si ne želi deliti, ampak poenotiti,” je dejal Biden in v nadaljevanju dodal nekaj, kar je očitno bilo všeč tudi predsedniku države Borutu Pahorju: “Da bi napredovali, moramo prenehati ravnati z nasprotniki kot s sovražniki. Niso naši sovražniki – so Američani… V Ameriki je čas za ozdravitev.”

V senci prave vojne doma glede interpretacije in pomena Janševih tvitov, predsednik republike Borut Pahor Janševih tvitov ob 30 obletnici odločitve v Poljčah ni želel posebej komentirati. Je pa zanimivo, da je Pahor v svojem govoru citiral Bidna, ki se mu je zdel simpatičen. “Mi smo si lahko politični nasprotniki, vendar ne smemo nikoli postati sovražniki. In v tem smislu se mi zdi simpatično, da je nekaj podobnega rekel tudi novoizvoljeni predsednik Biden,” je dejal Pahor. O tem v nadaljevanju.

Bolj kritičen na račun Janše pa je bil včeraj nekdanji predsednik republike Danilo Türk. “Mislim, da so bili tviti predsednika vlade zelo neprimerni. Bili so nepremišljeni in škodljivi za Slovenijo. Če nek predsednik vlade reče, da bo novi ameriški predsednik eden najšibkejših predsednikov v zgodovini, je to zelo žaljivo. Po mojem mnenju bi bilo na mestu, da se predsednik vlade vsaj javno opraviči. Opraviči novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu in slovenski javnosti.”

Včeraj je 10 slovenskih intelektualcev leve provenience ameriški veleposlanici poslalo tudi pismo, v katerem obžalujejo in se ograjujejo od pisanja slovenskega premierja. Podpisani so: Jože Mencinger, Slavko Splichal, Vito Turk, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik, Rado Bohinc, Dušan Keber, Rudi Rizman, Darko Štrajn in Niko Toš.

Veleposlanici ZDA Lyndi C. Blanchard so poslali dopis, v katerem globoko obžalujejo in se distancirajo od po njihovem mnenju sramotne in politično motivirane čestitke slovenskega premiera Janeza Janše predsedniku Donaldu Trumpu.

»Odločno zavračamo njegov zapis, ki postavlja pod vprašaj zakonitost volilnih rezultatov in posledično demokratičnost volitev v ZDA. Njegova stališča ne odražajo prepričanj in občutkov večine prebivalcev Slovenije,« so zapisali v pismu. Janez Janša je zapis komentiral na Twitterju.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1325846770631532548

https://twitter.com/MPANKRT/status/1325828465157922816

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1325531099251044354

Podpisniki pisma, ki so se obrnili tudi na poslance DZ menijo, da premier vodi državo v avtokracijo, in poslance svarijo, da bodo, če bodo »to početje še naprej molče opazovali«, neposredno odgovorni za »to grobo zlorabo oblasti«. »Od vas pričakujemo, da na izredni seji Državnega zbora obsodite nesprejemljivo, nedemokratično delovanje predsednika vlade in da njemu in vladi izrečete nezaupnico,« so podpisniki sklenili svoj poziv poslancem.

Nekako v senci aktualnega dogajanja, povezanega s polemikami okoli njegovih tvitov, se je predsednik vlade Janez Janša včeraj v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani udeležil obeležitve 30. obletnice odločitve Demosa o razpisu plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije.

Devetega in desetega novembra 1990 je bil v Poljčah sestanek, na katerem so člani koalicije Demos sprejeli odločitev o razpisu plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije. Na podlagi odločitve sestanka v Poljčah je šestega decembra 1990 Skupščina Republike Slovenije sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je določil, da bo plebiscit potekal na nedeljo, 23. decembra 1990.

Ob slovesnosti v predsedniški palači je imel nagovor tudi premier Janez Janša.

“Klanjamo se spominu vsem tistim, ki so bili pred 30 leti v Poljčah in jih danes ni več med nami, pa tudi spominu tistim, ki so takrat bili v Poljčah in so bili v zadnjih 30 letih pozabljeni, medtem ko so slavo in čast želi mnogi, ki so slovenski osamosvojitvi takrat aktivno nasprotovali,” je dejal premier Janez Janša.

Nauk, ki ga lahko potegnemo iz te zgodovinske odločitve v Poljčah pred 30 leti, je tudi za današnji čas in za vse čase:

“Tisti, ki ima odgovornost, večino in oblast v svojih rokah, je vedno dolžan prvič ponujati sodelovanje tudi preko meja te oblasti in drugič dolžan je gledati vnaprej, ko sprejema svoje odločitve, tudi na peto generacijo svojih potomcev, ne samo na tisto, kaj javno mnenje ali javnomnenjske ankete kažejo kot najbolj oportuno, je sklenil. Odločitev v Poljčah je bila sprejeta brez tega, da bi bile prej narejene javnomnenjske ankete.

“Torej najprej je bila sprejeta odločitev, potem pa se je merilo javno mnenje v zvezi s to odločitvijo, in to javno mnenje je pokazalo, da bo odločitev na plebiscitu decembra 1990, kot danes pravimo, sprejeta s plebiscitno večino, se pravi, bo prepričljiva, bo temeljni, vogelni kamen prihodnje slovenske države, in lahko smo ponosni na to, da imamo danes že 30 let samostojno slovensko državo, ki je utemeljena na najtrdnejši možni demokratični odločitvi v zgodovini,” je pojasnil Janez Janša

https://twitter.com/strankaSDS/status/1325747532526481413

Poleg Janeza Janše je govoril tudi predsednik države Borut Pahor, ki pa je Janši in seveda ostalim udeležencem citiral tudi del prvega nagovora Joe Bidna po tem, ko so medijske hiše razglasile zmagovalca ameriških volitev.

Borut Pahor: “Na vseh dosedanjih devetih prireditvah tudi danes poskušam poiskati nauke navdiha za današnji čas iz takratnega dogajanja. In zato vabim vse, da še enkrat dobro razmislimo o tej skorajda enkratni epizodi slovenske politike in slovenskega naroda. Še dan kasneje in nekaj dni kasneje po sporočilu doktor Pučnika v Rušah in kratki objavi teksta doktorja Zagožna v Delu je bilo v opoziciji, jaz sem bil takratni delegat v opoziciji Bučarjeve skupščine, je bilo precej nemira, vendar je postalo vsem takoj jasno, da, ali politika stopi skupaj in uspemo, ali pa z razdvojenostjo tvegamo, da se stvar ne bo posrečila.

Z vsemi konsekvencami, ki bi sledile za blaginjo, mir, varnost in zlasti seveda za vprašanje suverene in neodvisne Slovenije.”

V bistvu v treh tednih po objavi odločitve poslanske skupine Demos je bila slovenska politika sposobna sesti skupaj in doseči sporazum. Vse parlamentarne stranke, vse vodje poslanskih skupin. Seveda to so bile izjemne politične okoliščine. V običajnih časih kaj takega ni potrebno. Moje vprašanje, ki sem ga postavil ob obeležitvi zadnjega državnega praznika, dneva suverenosti, je, ali niso mar tudi sedaj okoliščine tako izjemne, spričo koronavirusa in vsega čemur smo priča. Nenazadnje tudi velikih političnih razhajanj v državi, da bi se bilo vredno potruditi za nek dogovor parlamentarnih strank in poslanskih skupin o osredotočanju na nekatera ključna vprašanja tega časa. Zlasti premagovanja covida in vsega, kar je s tem povezano. Moje mnenje je, da ja. In pri tem opiram to svoje upanje na dolgo tradicijo sodelovanja parlamentarnih strank ne samo decembra leta 1990, ki je bilo usodnega pomena v najboljšem, najbolj žlahtnem pomenu te besede, za uspeh plebiscita. Ampak opozarjam tudi na številne druge zelo uspešne projekte sodelovanja med strankami od leta 1990 praktično do danes. Naj spomnim recimo na koordinacijo strank za vstop v EU in Nato. To so bile pač znova zelo zahtevne zgodovinske okoliščine in slovenska politika je stopila skupaj. In še o marsičem drugem.

Ali mogoče sedaj ni čas, ko bi bilo vredno razmišljati o tem?

Pazite, kot predsednik republike in kot nekdo, ki je v politiki 30 let, imam dovolj občutka, da vem, da so razhajanja velikanska v slovenski politiki. In to me skrbi. Ampak, a so nepremostljiva? Ne. Je pa treba pokazati in voljo in znanje, da se te premostijo.

Glejte, celo mojo politično kariero sem govoril na glas. Mi smo si lahko politični nasprotniki, vendar ne smemo nikoli postati sovražniki. In v tem smislu se mi zdi simpatično, da je nekaj podobnega rekel tudi novoizvoljeni predsednik Biden. Zdaj ko je dobil veliko nalogo, da poleg vseh drugih stvari poskuša tudi nekako zmanjšati razkol v ameriški javnosti, ki je nastal skozi leta. Mislim, da to nekaj pove o času, v katerem živimo. Seveda je težko vsem skupaj. Zlasti če imamo različna stališča, ampak, saj ko so različna stališča, je tudi edino smiselno, da sedimo skupaj. Ali so danes neki posebni pogoji spričo koronavirusa in razhajajočih političnih sil v državi? So. Ali pa danes zmoremo to znanje in to politično voljo, da stopimo skupaj, to pa je aktualno vprašanje. Lahko da za to ne bo ne političnega znanja ne politične volje. Ampak to ne bo dobro za našo državo, saj se bomo izvlekli seveda se bomo. Ampak lahko bi se lažje, boljše in hitreje, če bi stopili skupaj. To sem trdno prepričan. In nenazadnje na to naslanjam vse izkušnje, ki jih imamo s sodelovanjem slovenske politike v zadnjih 30-tih letih. Ko je šlo zares, ko je bilo težko, smo dostikrat stopili skupaj. Kratko ali projektno. Za kratek čas ali za dolgo obdobje, kot je bilo pri Natu in EU, in uspeli. To se mi zdijo navdihujoče stvari. če hočemo, se lahko iz naše zgodovine, ne iz tuje, veliko naučimo in imamo navdih in imamo izkušnjo, našo, ne tuje. Sedaj gre za vprašanje, ali imamo to kapaciteto. Mislim, da bi bili v velikim meri Slovenci, državljanske in državljani hvaležni, če bi se politika tako potrudila, da bi videli to željo po tem, da se preseže nekatere razlike, ne pa stališča, saj smo si različni. Ampak neke razlike, ki, sedaj bom rekel, precej prispevajo k temu, da, kot sem rekel, da v enem hipu nismo samo politični tekmeci, ampak sem in tja, se razume, da tudi kot politični sovražniki. To pa je nesprejemljivo, kot sem rekel.”

Kakšen je bil komentar in kaj si je o Pahorjevem govoru mislil Janez Janša, seveda ni znano.