Leto izzivov: Sedem žarišč, ki lahko zrušijo Evropo

Enotnost Evrope po Brexitu je dodatno omajana s številnimi političnimi in vojaškimi krizami, katerih izid je nepredvidljiv. Še nismo dodobra zakorakali v letošnje leto, se že sedaj ve, da bi lahko bilo leto 2017 ključno za usodo cele Evrope. Žarišča od Ukrajine, preko Turčije do Škotske bodo vplivala na življenja več sto milijonov prebivalcev Starega kontinenta.

Potem, ko so se prebivalci Velike Britanije odločili za izstop iz EU, je referendum francoskim volivcem obljubila tudi Marine Le Pen, v primeru zmage na predsedniških volitvah. Podobno se dogaja na Nizozemskem. Politično vojaški konflikt v Ukrajini je “začasno” zamrznjen, Makedonija že več kot dve leti nima funkcionalne vlade, v Turčiji pa preštevajo aretirane po neuspelem vojaškem udaru. Za nameček Nemci v septembru odhajajo na volišča, usoda kanclerke Angele Merkel bi lahko opredelila prihodnost celega kontinenta. Pojavljajo se tudi vse večje težnje po neodvisnosti na Škotskem, Severni Irski, Kataloniji in Baskiji. V Romuniji pa ta hip vre na ulicah, kot tudi v parlamentu.

Ukrajina – Vojna nizke intenzivnosti

Največja vojaško-politična kriza trenutno v Evropi poteka v Ukrajini. Že od leta 2014, ko si je Rusija po uspešnem referendumu priključila Krim, Donbas in Lugansk pa sta se odločila odcepiti od oblasti v Kijevu, ki jo vodijo desničarji, se na vzhodu države odvija vojna nizke intenzivnosti.

Mirovni sporazum, podpisan v Minsku, se spoštuje le toliko, da se ne strelja iz vseh vrst orožja. Z začetkom letošnjega leta so spopadi vse bolj intenzivnejši in žrtev je vse več. EU uradno podpira predsednika Petra Porošenka in enotno Ukrajino, medtem pa raste število držav članic, ki glasneje zahtevajo ukinitev sankcij proti Rusiji. Od začetka konflikta, katerega konec še ni videti, je umrlo že 10.000 ljudi, 30.000 je bilo ranjenih, skoraj 2,5 milijona ljudi pa je razseljenih.

Turčija – Erdogan

15, julija lani je svet pretresla novica o poskusu vojaškega udara v Turčiji. V poskusu prevrata je umrlo okoli 350 oseb, 2000 jih je bilo ranjenih. Povračilni ukrepi predsednika Redžepa Tajipa Erdogana, (čigar funkcijo in po vsemu sodeč tudi glavo je rešil ruski predsednik Vladimir Putin, z opozorilom, kaj se mu pripravlja), so sledili zelo hitro.

Aretiranih je bilo skoraj 16.000 ljudi, 49.000 zaposlenih v državnih službah pa je bilo suspendiranih. Istočasno so zaprli tri novinarske agencije, 16 TV postaj, 23 radio postaj, 45 dnevih časopisov in 15 revij. Erdogan je začel parlamentarni postopek za sprejem novih in občutno večjih pooblastil za predsednika. As v rokavu predsednika Erdogana v igri z Evropsko unijo predstavljajo sto tisoči beguncev, ki jim bo na široko odprl meje proti Evropi, v kolikor EU ne bo zagotavljala finančne pomoči in politične podpore Turčiji na poti v Unijo.

Makedonija – Razdeljena država brez vlade

Že dve polni leti traja politična kriza v Makedoniji, niti parlamentarne volitve niso prispevale k njeni umiritvi. Škandal glede prisluškovanja opoziciji in novinarjem je kulminiral lani spomladi, ko je dneve več deset tisoč državljanov v vseh večjih mestih protestiralo in zahtevalo odhod premiera Nikole Gruevskega z oblasti.

Uradni Bruselj se je držal ob strani in tiho podpiral nenasilne proteste ter poudarjal nujnost dogovora med oblastjo in opozicijo. Dogovor o formiranju tehnične vlade je bil dosežen septembra, decembrske volitve pa niso ničesar spremenile. Razlika med vladajočo VMRO-DPMNE Gruevskega in koalicijo o SDSM Zorana Zaeva je komaj nekaj tisoč glasov in nobena stran nima potrebne večine za oblikovanje vlade. Kot kaže, bodo labirint politične krize po vsem sodeč razrešile ponovne volitve.

Rumunija – Zamenjava oblasti, nato protesti

Čeprav je na decembrskih volitvah levičarska Socijaldemokratska stranka (PSD) prepričljivo zmagala z osvojitvijo 46 odstotkov glasov, politična “bonaca” ni dolgo trajala. Nedavna uredba vlade, ki blaži zakon o korupciji, je izzvala sto tisoče ljudi na ulice Bukarešte, Temišvara in drugih večjih romunskih mest.

Protesti, ki so spominjali na rušenje diktatorja Čaušeskuja, še vedno trajajo, čeprav je vlada ukinila omenjeno uredbo. Proti uredbi je bila tudi EU, državljani Romunije pa zahtevajo odhod vladajoče koalicije z oblasti. V primeru padca vlade, bi predčasne volitve lahko poglobile krizo.

Francija – Vroča pomlad

Francoske predsedniške volitve bodo potekale 23. aprila, drugi krog (v kolikor bo potreben) bo 7. maja. Aktualni predsednik Francois Hollande se je odločil, da ne bo kandidiral in tako odprl pot nepredvidljivemu boju med konservativcem Francoisom Fillonom, levičarjem Emmanuela Macrona in ultra desničarko Marine Le Pen iz Nacionalne fronte.

Obe zmagi, razen zmaga Fillona, bosta povzročili potres v Franciji, ki že leta skupaj z Nemčijo kroji usodo EU. Marine Le Pen je že najavila, da bo v primeru zmage organizirala referendum o izstopu Francije iz EU. Po predsedniških, bodo v juniju potekale še parlamentarne volitve.

Nemčija – Ključne volitve za Merklovo

Parlamentarne volitve v Nemčiji bodo potekale 24. septembra. Od njihovega izida ni odvisna samo usoda kanclerke Angele Merkel, temveč tudi Evropke unije. Kljub hudim kritikam zaradi politike odprtih vrata do migrantov, je Merklova najavila, da bo kandidirala za četrti mandat.

Največji izziv za Merklovo, ki jo iz milosti imenujejo “mama Merkel”, bo predstavljala ultra desničarska Alternativa za Nemčijo. Po javnomnenjskih raziskavah je popularnost Angele Merkel v začetku leta 2017 še vedno visoka (izgubila naj bi le 4%).

Nizozemska – Ultra desničar pred vrati

Parlamentarne volitve na Nizozemskem bodo 15. marca, na katerih se pričakuje prepričljiva zmaga Geerta Wildersa, desničarja in islamofoba, ki je že najavil referendum o izstopu države iz EU. Wilders je poznan po tem, da je na televiziji javno pokazal karikature preroka Mohameda in pri tem poudarjal, da “mora svoboda govora vedno premagati nasilje in terorizem”.

Volitve bodo tudi priložnost za desnico, da se preskusi v spopadu s toleranco. Namreč, prvič v zgodovini nizozemskih volitev, bo na parlamentarnih volitvah sodelovala tudi majhna migrantska stranka. Gre za stranko Denk (Misli), ki sta jo ustanovila dva poslanca, turškega porekla.

Škotska – Možen nov referendum

Premierka Škotske Nicola Sturgeon je ponovno opozorila na možnost organizacije novega referenduma o neodvisnosti Škotske. Do referenduma bi lahko prišlo, če bodo britanski liderji izvedli radikalen razhod z EU. Na konferenci Škotske nacionalne stranke (SNP) v Glasgowu je premierka obljubila, da bo sprejela ukrepe, da bi Škotska zadržala dostop do enotnega trga EU, četudi ga bo zapustila Britanija.

Škotski volivci so na referendumu o neodvisnosti leta 2014. s 55,3 odstotki glasov odločili, da Škotska ostane del Združenega Kraljevstva, vendar pa je odločitev Britancev na referendumu, da zapustijo EU, ponovno odprla vprašanje prihodnosti Škotske.

Španija – Separatizem v Kataloniji in Baskiji

Evropa bi lahko že septembra letos dobila novo neodvisno državo – Katalonijo! Parlament omenjene španske pokrajine s 7,5 milijona prebivalci, je najavil referendum o neodvisnosti z ali brez soglasja vlade v Madridu. V letu 2017 bo proces neodvisnosti stopil v fazo, po kateri ne bo več možna vrnitev, zaradi demokratične odločite državljanov.

Naša naloga je, da vse pripravimo za ta trenutek, je dejal predsednik Katalonije Carles Puigdemont. Istočasno zahtevajo neodvisnost od Madrida tudi separatisti u Baskiji. Parlament Baskije je pred desetimi leti sprejel “Načrt Ibarretxe”, po katerem bi Baskija vzpostavila svobodno zvezo s Španijo, s pravico do samoopredelitve, po vzoru na status Portorika v odnosu z ZDA in Quebeca v Kanadi.

Severna Irska – Združitev z matico

Brexit je zbudil tudi upe separatistov v Severni Irski. Sinn Fein, politično krilo IRA, je zahteval izvedbo referenduma za združitev Severne Irske z Irsko. Glasovanje za izstop v kontekstu glasovanja za ostanek v EU mora v Severni Irski pomeniti referendum o Irski enotnosti, je navedeno v sporočilu. V Severni Irski je glasovanje za ostanek v EU dobilo politično prepričljivo zmago, saj je okoli 440.000 ljudi glasovalo za ostanek v EU, okoli 350.000 pa za izstop iz EU. Britanska vlada je po Brexzitu izgubila mandat, da zastopa Severno Irsko, je dejal Declan Kearny, predsedujoči separatistične stranke.

KR, Kurir