(VIDEO) Zoë Neill Readhead: Izobraževanje – Čas za spremembo? – Pismo Zoë Neill Readhead hčerke Alexandra S. Neilla, ki ga je naslovila na vse starše, v obdobju “Ostani doma” in ki so ga na Guardianu zavrnili
“Raje bi videl, da Summerhill proizvede vesele čistilce cest, kot nevrotične predsednike vlad” – A. S. Neill
Veliko stvari hodi na površje, v tem obdobju zapiranja, ki jih ljudje doslej niso zares opazili. Stvari, ki se dotikajo naših življenj, nas samih in tudi stvari naših prijateljev in sorodstva. Zagotovo nas takšno prepoznavanje spodbudi, da ponovno pogledamo položaj in ponovno ocenimo sisteme in načela, ki smo jim včasih slepo sledili zaradi pomanjkanja druge možnosti.
Veliko staršev, po navedbah medijev, komentari na način, kako so se njihovi otroci spremenili, medtem, ko so bili izven običajnega šolskega sistema, na katerega so vsi tako navajeni. Poročajo o otrocih, ki so v svojem ritmu obdelali učne ure iz medmrežja; da so bili otroci pod manjšim stresom brez zahtev, ki jim jih nalagajo v šoli. Meni zveni vse to zelo osvežujoče in primerno. Zgodbe večih ravnateljev o visoki uspešnosti (in zato visokih zahtevah) šol, staršem otrok svetujejo, naj otroci manj časa namenijo šolskemu delu, in naj se raje učijo življenjskih veščin in naj bodo raje ustvarjalni. Fascinantno, zdaj se na dolgočasje gleda kot na pozitivno stvar v otrokovem življenju, ker mora iskati in odkriti lastne ustvarjalne načine, da ga prežene.
Starši svoje otroke prvič vidijo na ‘bojni liniji’, da se tako izrazim, in mnogi se začenjajo zavedati, da morda staromoden pristop k izobraževanju, ki je temelj našega sistema že več kot stoletje, ne izpolnjuje potreb njihovih otrok in bi bil lahko dejansko omejujoč dejavnik.
Je morda čas za spremembo?
Sprašujem se, koliko ljudi je slišalo ali bralo o Škotskem Pionirju Izobraževanja, A. S. Neillu (1883 – 1973), izglasovanem za enega izmed 12 največjih vzgojiteljev zadnjega tisočletja, v časopisu Times Education Supplement/Timesovo Dopolnilo za izobraževanje.
Svojo šolo Summerhill je ustanovil 1921 na osnovi svoje lastne izobraževalne filozofije. Uspešna je še danes in bo 2021 praznovala Stoletnico.
Neill je verjel v notranjo dobroto otrok in se odločil, da bo zgradil šolo, ki bo ustrezala otrokom raje, kot da bi otroka preoblikovala, da ustreza šoli. Verjel je, da se otroci v svojem življenju lahko naučijo sprejemati pomembne odločitve in ubrati pot, za katero menijo, da jim najbolje ustreza, in sicer v svojem ritmu, s svojo hitrostjo. Ker je svojim otrokom omogočil, da se sami odločajo glede obiskovanja pouka, je Neill opazil, kako delajo z veliko motivacije in odločnosti, da dosežejo vse, kar želijo doseči. Ta samo-motivacija je dala otrokom več odgovornosti do lastnega študija, tako, da so se učili z izjemno hitrostjo, ko jih je resnično zanimalo in so razumeli razlog za njim.
Neill je razbil iluzijo, da so v življenju uspešni le akademsko izobraženi. Verjel je, da lahko vsakdo nekaj ponudi družbi, v obliki, ki jo izbere.
Mar nismo slišali to odmevati s strani ljudi na položajih moči, v zadnjih tednih? Ko so t. i. ‘neizobraženi’ delavci na svojih plečih nosili to deželo in uspešno vzdrževali naše storitve. Zavedanje delovne sile, ki jo resnično cenimo.
A. S. Neill je nekoč napisal: “Smešno je, da bi se človek, ki je spreten v ročnem delu, počutil manjvredno od univerzitetnega profesorja, ki morda ne bo znal popraviti preluknjane zračnice, smešno je, da bi se orač, ki lahko naredi popoln kup ali ravno brazdo, postavil na nižjo kulturno raven, kot učitelj.”
Neilla so večino njegove delovne dobe v medijih napačno predstavljali. Njegovi šoli so se posmehovali in jo velikokrat povezovali z “Gospodarjem muh”. Toda danes se zainteresirani vzgojitelji z vsega sveta zgledujejo po tem modelu izobraževanja, da bi odgovorili na nekatera lastna vprašanja o tem, kakšne spremembe so potrebne. Univerze preučujejo njegove metode in študenti pedagogike pišejo svoje teze na njihovi podlagi.
Nobenega dvoma ni, da obstaja veliko zelo dobrih šol in veliko, veliko izjemnih učitelj-ic-ev, ki trdo delajo, da svojim učencem nudijo širok in uravnotežen kurikulum, toda, kako se to lahko dogaja znotraj izobraževalnega sistema, ki temelji le na “uspehu” in “neuspehu”, “opravil” in “ne opravil”, raje kot da bi temeljil na edinstvenosti vsakega posameznika. Socialna in čustvena dobrobit sta bili vedno ključni element Neillove filozofije in njegova šola še naprej zagotavlja mnogo priložnosti, da se otroci samo-upravljajo in se učijo socialnih odgovornosti, raje prek izkušnje kot nasveta, in tako zagotavlja, da je njihovo čustveno življenje bilo/je najpomembnejši aspekt učenja. Trdo je bil prepričan, da bo, ko je otrok čustveno svoboden, intelekt, naravno, poskrbel zase.
To se dokazuje kot resnično ob vsakem semestru Summerhillove stoletne zgodovine in zagotovo je to nekaj osnovnega kar starši začenjajo spoznavati doma, v tem “ostani doma” obdobju.
Morda je končno čas, da se ustvarijo povsem nove metode šolanja, ki otrokom pomagajo, da zrastejo v bolj sproščene in srečne posameznike, ki se resnično cenijo po svojih spretnostih ali osebnih lastnostih – in morda bo tudi družba začela ceniti te posameznike. Takšna škoda za človeštvo bi bila, če bi bil naš čas refleksije in ponovne ocenitve speljan vstran z željo po hitri rešitvi, da se “stari šov” spet spravi v tek.
