(VIDEO) Na koga v primeru težav z Desusom in SMC-jem po novem računa Janez Janša? Na Zmaga Jelinčiča in SAB Alenke Bratušek?

Čeprav se je v ozadju že nekaj časa špekuliralo o tem, da se SDS in Janez Janša pripravlja tudi na opcijo izrednih volitev v jeseni, je, vsaj sodeč po njegovem sinočnjem nastopu, sedaj aktualna nova strategija dokončati sedanji mandat brez volitev. Janša očitno računa, da bi v primeru težav z Desus-om ali SMC glasove dobil pri Zmagu Jelinčiču ali pri SAB Alenke Bratušek.

Bratuškova, ki sicer stalno omenja scenarij, po katerem bi do izrednih volitev prišli s konstruktivno nezaupnico, kar naj bi podpirala le SD in SAB, medtem ko naj bi bili LMŠ in Levica do njenega predloga zadržani, SAB naj bi bila po nekaterih informacijah bolj pripravljena na sodelovanje zaenkrat preko partnerstva za razvoj.

Ali so v ozadju interesi glede infrastrukturnega ministrstva, ki ga je pred menjavo vlade vodila Bratuškova? Je pa dokaj neopazno Bratuškova v medijih nedavno predstavila tudi nove zakonske predloge s področja infrastrukture.

Predsednik vlade Janez Janša je namreč v sinočnjem pogovoru za televizijo Nova24TV o ponudbi opozicijskim strankam za podpis sporazuma o sodelovanju dejal, da so blizu dogovora z vsaj dvema strankama. Po zadnjih preverjanjih naj bi to bili stranka SNS Zmaga Jelinčiča in SAB Alenke Bratušek. Bratuškova namreč ni izrecno zavrnila sodelovanja v partnerstvu, ampak je dejal, da bodo o tem odločali organi stranke.

“Smo blizu dogovora z opozicijskimi strankami. Mislim, da ga bosta podpisali vsaj dve stranki,” je dejal premier in dodal, da je cilj najti kakovostne rešitve. “Ne domišljam si, da vse vemo in vse znamo. Tudi ko smo bili mi v opoziciji, smo si želeli, da bi nam vlada ponudila tako sodelovanje,” je dodal Janša.

Potem ko je včeraj predsednica Desusa Aleksandra Pivec dejala, da do konca meseca, natančno do 30. junija, Desus zahteva ustanovitev novega ministrstva oziroma urada za demografijo. To pa pomeni, da bi se Janšev kabinet povečal za enega ministra brez listnice, torej na 18 ministrov, ki bo vodil urad s sedežem v Mariboru.

Novinarji so včeraj na veliko ugibali, komu je bilo pravzaprav namenjeno sporočilo Pivčeve. Koalicijskim strankam ali pa lastnemu članstvu oziroma stranki, ko je prva dama DeSUS-a javno predstavila pričakovanja, ki jih ima do vlade, kateri sopredseduje. Znano je, da je svet stranke Desus na zadnji seji napovedal uresničitev zahtev iz koalicijske pogodbe konec junija.

“Pričakujemo, da bo urad za demografijo vlada ustanovila do 30.06 2020,” je bila odločna Pivčeva. Novi minister v Janševi vladi iz vrst Desusa naj bi bil po neuradnih ugibanjih nekdanji župan Lendave in podpredsednik stranke Anton Balažek. Pivčeva je včeraj v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali bo stranka torej imela v vladi tri ministre iz svojih vrst, odgovorila pritrdilno.

“V tem trenutku človeka za urad še nimamo, Jaz mislim, da so najbolj ključne vsebine”, je včeraj dejala Pivčeva.

Po besedah Aleksandre Pivec so stranke koalicije sicer enotne, da je tako ustanovitev urada za demografska vprašanja kot demografskega sklada nujna čim prej. Vprašanje pa je, čigav osnutek zakona bo podlaga za ustanovitev demografskega sklada in predvsem, kdo ga bo vodil, saj imajo pri tem ambicije tudi druge koalicijske stranke, predvsem največja SDS.

Na včerajšnji novinarski konferenci je Pivčeva pritrdila, da sta že iz prejšnjih mandatov pripravljena dva predloga zakona o demografskem skladu, in sicer od DeSUS-a in SDS-a.

V Desus-u predlagajo, da se ključna izhodišča njihovega predloga takoj predložijo v koalicijsko usklajevanje in sprejem v DZ-ju. Ministrstvo za finance pozivajo, naj takoj imenuje strokovno komisijo, ki bo pripravila zakon.

Desus med drugim predlaga, naj bo jasno določena namenskost uporabe premoženja sklada, del letne akumulacije sredstev pa mora biti namenjen izvajanju demografske politike države, ki bo v prvi vrsti usmerjena v dobrobit starejših in demografsko politiko za vse generacije.

Po mnenju Desus-a mora sprejemanje zakona o demografskem skladu in odloka o ustanovitvi in nalogah urada za demografijo potekati sočasno. Predloge strategije upravljanja premoženja mora sklad posredovati tudi uradu za demografijo, usklajen predlog med ministrstvom za finance in uradom pa se posreduje v potrditev vladi, predlagajo v DeSUS. Prav tako mora imeti urad svoje predstavnike tako v skupščini kot v nadzornem svetu sklada, predlagajo v DeSUS.

Eden od razlogov za zamenjavo vodstva je po predlogu Desus lahko tudi nedoseganje ciljev uspešnosti družb in sklada. Ob tem Pivčeva napoveduje zahtevo Desus, da se za nezakonita dejanja pri upravljanju državnega premoženja oz. premoženja sklada v zakonu predvidijo visoke kazni. O morebitnih kandidatih za vodenje sklada in urada pa je po besedah Pivčeve še prezgodaj govoriti.